Zaradi sodelovanja z beloruskim režimom naj bi ameriški State Department vzel pod drobnogled poslovneža Foruma 21 Janeza Škrabca. V skrajnem primeru bi direktorju in solastniku podjetja Riko zaplenili premoženje.
Srbski Objektiv piše, da sta se na radarju State Departmenta znašla brata Bogoljub in Dragomir Karić, bogata srbska tajkuna, ki sta v preteklosti (in tudi tako prišla do premoženja) tesno sodelovala z režimom Slobodana Miloševića. Danes v Belorusiji sodelujeta pri nepremičninskem projektu Minsk World, enem izmed številnih projektov, za katerega mednarodni strokovnjaki in opazovalci sumijo, da je v resnici pralnica denarja.
Karića sta posel dobila prek njunega ciprskega podjetja Dana Holdings, ki ima v Belorusiji podjetje Dana Astra, kjer je 13 let delala tudi žena beloruskega diktatorja Aleksandra Lukašenka. Tržna vrednost projektov bratov Karić presega 13 milijard ameriških dolarjev. Velik del tega denarja naj bi končal v žepih družine Lukašenko.
Dragomir Karić je po poročanju Radio Free Europe zavrnil trditve, da sta z bratom v Belorusiji deležna preferenčne obravnave. Po Karićevih besedah ju želijo tekmeci očrniti in škoditi njunemu podjetju. Beloruski poslovnež in opozicijski politik v izgnanstvu Valerij Cepkalo meni drugače. Dejstvo, da sta brata Karić določene posle dobila na podlagi Lukašenkovega predsedniškega odloka, priča o preferenčni obravnavi.
Sankcije tudi za Škrabca?
Zanimivo je, da je Belorusija, ki ji že skoraj 30 let vlada Aleksander Lukašenko, za častnega konzula Belorusije v Srbiji imenovala Dragomirja Karića. Tudi Janez Škrabec je častni konzul Belorusije v Sloveniji, ki pa kljub pozivu beloruskega ljudstva te častne funkcije (še) ni vrnil. In enako kot družina Karić tudi Škrabec goji prijateljske odnose z Lukašenkom.
Evropska unija je sankcije proti bratoma Karić že uvedla decembra lani. Družbi Dana Holdings je očitala, da podpira Lukašenkov režim. O sankcijah zdaj razmišlja tudi State Department, ki pa jih bo razširil na več tajkunov, ker sodelujejo s koruptivnim režimom, ki krši človekove pravice.
24. marca je ameriški republikanec Chris Smith iz New Jerseyja ministrstvo za finance in državne službe pozval, naj razmislijo o uvedbi sankcij proti več tajkunom, in sicer na podlagi Global Magnitsky Acta. Ta dokument se uporabi proti ljudem, ki jih bremenijo težjih korupcijskih dejanj in kršitev človekovih pravic. Smith je Bidnovo administracijo ponovno pozval k uvedbi sankcij po tem, ko so beloruske oblasti 23. maja polet med Atenami in Vilno preusmerile na letališče v Minsku ter aretirale opozicijskega blogerja in njegovo dekle. Povsem mogoče je, da se je na seznamu ljudi, proti katerim bodo ZDA uvedle sankcije, znašel tudi Janez Škrabec, ki je nekoč za bivšega šefa komunistične partije Milana Kučana dejal, da je “legenda” in da se napaja z njegovimi mislimi.