fbpx

Jenullovi protestniki se ne ustavijo z grožnjami: Tokrat napovedujejo zastraševanje predsednika Pahorja!

Predsednik republike Borut Pahor. (Foto: STA)

Protestnice in protestniki, kaj mislite? Bi šli ta petek pozdravit tudi kvazi predsednika? Gre za novo sporočilo Protestne ljudske skupščine, ki predsednika poimenuje kar kvazi predsednika?” protivladni protestniki pod profilom Protestna ljudska skupščina napovedujejo na socialnih omrežjih. Po številnih grožnjah predsedniku vlade, ministrom ter poslancem koalicije ti stopnjujejo pritiske še proti predsedniku države. 

Vse kaže, da bodo osrednji mediji, leve opozicijske stranke, del sindikatov in del nevladnih organizacij naredili vse, da sedanja vlada ne bo predsedovala Svetu Evropske unije. Zato sedanjo vlado blatijo na evropskem parketu s svojimi evropskimi političnimi prijatelji in z njimi povezanimi evropskimi mediji.

Toda tokrat je šlo predaleč. Protestniki si domišljajo, da predstavljajo večinsko voljo naroda. A se krepko motijo. Večina državljanov upošteva ukrepe, ker ve, da se bomo le tako vrnili v normalno življenje. Življenje v Sloveniji ni drugačno kot v kakšni drugi evropski državi. Le da si je evropski Bruselj za politične tarče izbral države višegrajske četverice in Slovenijo. Glavni promotorji političnega aktivizma so Tanja Fajon, Milan Brglez, Irena Joveva, Klemen Grošelj in Ljudmila Novak. Nikoli ne pozabijo povedati, da v Sloveniji vlada avtoritarni režim in se spreminjamo v diktaturo. Resnica je drugačna. Vlada se kljub težki situaciji trudi in je sprejela in pripravila nekaj pomembnih zakonov, ki čakajo na potrditev v DZ. Enako se je premaknilo nekaj infrastrukturnih projektov. Med drugim je v načrtu, da se v letu sezida pet domov za starejše.

Opis ni na voljo

Pritiski na Pahorja se stopnjujejo
Ljudska skupščina jutri pripravlja novo akcijo. Pozivajo ljudi, naj jutri zasedejo površine pred predsedniško palačo in izrazijo nestrinjanje s politiko predsednika države Boruta Pahorja. Od njega že več tednov zahtevajo, naj razpiše predčasne volitve. Sedanji predsednik države je že predolgo v slovenski politiki, da bi nasedal takšnim političnim puhlicam. Zaveda pa se tudi zakonodajnih postopkov. Predsednik vlade je že večkrat predlagal, naj zberejo sami  46 glasov v DZ in se bo koalicija umaknila v klopi konstruktivne opozicije.

Organizator petkovih protestov Jaša Jenull v sodelovanju z “nepristransko” novinarko Katarino Matejčič (Foto: socialna omrežja)

Resnica je sledeča. Aktualna vlada izpolnjuje veliko zavez, ki so jih vse prejšnje tri vlade obljubljale. Gradili se bodo domovi za ostarele in pričele se bodo gradnje pomembnih infrastrukturnih projektov železniške in cestne infrastrukture. Večne ideološke sovražnike Janeza Janše pa boli, da bo trenutni slovenski premier, od julija naprej že drugič predsedoval svetu EU.

Vlada je sprejela že nekaj zakonov, ki bodo prekinili dolgoletni socialni turizem. Zgodila se bo dolgo pričakovana debirokratizacija na področju davčne politike. V času epidemije je vlada razdelila več milijard evrov pomoči med ljudi, da ni padla potrošnja. S tem ukrepom pa Slovenija ni doživela tako velikega padca BDP, kot ji je bilo napovedano. Še več, Slovenija je ena redkih držav z negativno obrestno mero zaradi dobrih bonitetnih ocen. Tudi četrtletna gospodarska rast je višja kot lansko leto. Vse  to so spodbudni rezultati, da sedanja vlada dela v pravi smeri.

Protestniki Jaša Jenull, Tea Jarc, Tjaša Prošek in Anis Ličina (Foto: Družabna omrežja/STA).

Vse to moti tiste, ki so v preteklih letih zaslužili več sto tisoč ali milijonov evrov na račun slovenskih davkoplačevalcev. Prav ti branijo tranzicijsko omrežje, ki je v času slovenske samostojnosti pokradla na desetine milijard evrov davkoplačevalskega denarja. Enako se to ne zdi problematično levim opozicijskim strankam. Te že trideset let varujejo hrbet in pišejo zakone po nareku svojih lobističnih prijateljev. Ves ta cirkus prav tako podpirajo osrednji mediji v lasti tranzicijskih tajkunov. Poleg tega pa se delajo žrtve in izvažajo afere v tujino. Zato se je treba resnično vprašati, kdo je žrtev.

Luka Perš