“Evropska civilizacija je pred usodnimi preobrati, ki so morda začetek konca, zatona ali pa vendarle možnost, da se ta civilizacija transformira v nekaj, kar bo doživelo njeno obnovitev,” je opozoril akademik dr. Janko Kos v sredo v prostorih Muzeja VSO v Ljubljani, kjer je potekala javna tribuna z naslovom “Evropa in z njo Slovenija na razpotju – s koreninami ali brez njih?”, na kateri smo lahko prisluhnili še dr. Jožetu Rantu, Tonetu Kajzerju in dr. Andreji Valič Zver. Pogovorni večer je organiziral Zbor za republiko v sodelovanju z Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO).
Prvi govorec javne tribune je bil dr. Jože Rant, ki je predstavil demografijo in vpliv demografije na notranjo varnost naše domovine. Dejal je, da neko državo, nek narod tvorijo ljudje. “Ljudje so vir življenja in življenjske moči naroda, države, zasedajo določeno ozemlje – življenjski prostor.” Prebivalci so tisti, ki skrbijo za identiteto naroda in za svoj narod. “Poskrbeti moramo, da se bo država ohranila in s tem naš jezik, kulturna identiteta. Demografski trendi so taki, da se naše prebivalstvo krči, kar nas kot narod mora skrbeti. Če ne gojimo trave, jo preraste plevel in tuj osat, ki se po travniku razrase. Mi kot narod moramo skrbeti za trajno demografijo,” je poudaril dr. Rant.
Nadaljeval je, da smo Slovenci na meji neke prelomnice med Evropo in Afriko. Afriška celina je polna mladih ljudi z veliko rodnostjo – za razliko od Evrope. Obvladovanje nelegalnih migracij je predpogoj za nadaljnji miren in uspešen razvoj Evrope in tudi za uspešno integracijo legalnih migrantov v evropsko družbo. “Stopnja rodnosti v Sloveniji je bila še pred 30 leti 2-odstotna, po letu 1980 pa je ta začela rapidno padati. Sedaj počasi raste in je na 1,6 odstotka. To je še vedno premalo, da bi poskrbeli za trajno rast števila prebivalcev.” Dodal je, da bo to imelo številne posledice na različnih področjih, saj število mladih v Sloveniji upada. Spregovoril je o starostni strukturi Slovenije in podrobno s statističnimi podatki predstavil tudi demografsko sliko države. “Demografske trende, bodisi negativne (implozicija) bodisi pozitivne (eksplozicija), je težko zaustaviti, kaj šele obrniti. To zahteva splošno sprejemljive in koordinirane socialno-ekonomske ukrepe, premik v zavesti ljudi, zlasti mladine, k vrednotam življenja in odmik od anti-vrednot udobnega življenja,” je dejal dr. Rant.
Poudaril je, da je baza mladih celo ožja kot je baza ustvarjalnih ljudi, kar bo imelo številne posledice. “Piramide nerazvite sveta pa so tiste prave piramide, saj predstavljajo pozitivno rast.” Dodal je še nekaj besed o tem, kako bi se morala država bolj posvetiti izobrazbeni strukturi in številu nezaposlenih. Svoje predavanje je zaključil s predstavitvijo področja ruralne depopulacije, torej bega s podeželja v mesto ali tujino. “Posebnost Slovenije je v tem, da ni razlike med ruralnim in urbanim načinom življenja.“
Tone Kajzer, bivši veleposlanik, je spregovoril o tem, kako obnoviti trende izseljevanja mladih in izobraženih. “Odliv možganov pomeni izgubo razvojnih in demografskih potencialov na vseh področjih, največ pa na tistih, ki družbi prinašajo najvišjo dodatno vrednost oziroma denar.” Dodal je, da odliv/priliv možganov posredno vpliva na napredek/nazadovanje družbe in ima vpliv na izgubo/krepitev nacionalnega/identitetnega demografskega potenciala družbe. V nadaljevanju je predstavil sliko Slovenije glede izseljevanja, kjer je potrebno vendarle pogledati vse detajle, ki kažejo na to, da so trendi izseljevanja negativni, saj se to povečuje. “Na letni ravni odhaja skoraj 30 do 40 odstotkov mladih.” Izpostavil je glavne vzroke za beg možganov: razlika v plačilu, premajhna vlaganja v razvoj, pomanjkanje priložnosti zaposlovanja izobražene delovne sile v domovini, pomanjkanje ekonomske svobode ipd.
Dodal je, da so razlogi za odseljevanje iz Slovenije pretežno ekonomski in tudi drugi. “Ni zaznati ravnotežja med začasnim odseljevanjem in priseljevanjem ( t. i. krožne selitve). V slovenski politiki do sedaj ni bilo nekih sistemskih ukrepov, ki bi vsa področja družinske in socialne politike povezala. Na to še vedno čakamo,” je strnil svoje misli Kajzer. Svoje poglede o nordijskih državah, kjer je deloval kot veleposlanik, je predstavil v nadaljevanju: “Nordijski narodi zaupajo drug drugemu, zaupajo institucijam, ki niso samo stavbe, temveč so to ljudje. To pa ohranja mlado populacijo doma.” Ob tem je dodal, da je v Sloveniji slika drugačna, saj se zelo malo Slovencev vrne nazaj v svojo domovino. “Problematiko izseljevanja, nizke rodnosti in demografskih sprememb je potrebno nasloviti skupaj in celovito. Potrebujemo ozaveščeno javnost ter celovite, medsektorsko usklajene in s strani širše javnosti podprte politike in ukrepe. Največ je potrebno delati na zaupanju in pozitivni selekciji. Potrebni so okrepitev in zaupanje v demokracijo in državo ter poudarjanje slovenske narodne samozavesti,” je na koncu poudaril Kajzer.
Kot naslednja gostja na javni tribuni je spregovorila dr. Andreja Valič Zver, direktorica Študijskega centra za narodno spravo. V uvodu je zbranim prebrala citat dr. Schumana o vlogi Evrope in nadaljevala, da je vloga kulture in naše skupne evropske preteklosti tisto, kar nas druži kot narod. “Včeraj, ko smo se spominjali 10. obletnice sprejetja resolucije o evropski zavesti in totalitarizmih, smo ugotovili, da ne moremo biti zadovoljni z implementacijo resolucije. Ugotavljamo namreč, da so po vseh teh letih med državami članicami velike razlike. Tudi Slovenijo še čakajo pomembni premiki,” je poudarila na začetku javne tribune.
Nadaljevala je, da mnogi v evropskem združevanju vidijo predvsem lastne interese. “EU ne more obstajati kot mehanska zveza. Na dolgi rok ne,” je dejala Valič Zverova. Dotaknila se je tudi evroskepticizma in problema, da so v Evropi vse glasnejši tisti ekstremno levi in desni, kar pa ni dobro za nadaljnje zaupanje v demokracijo. “Pomanjkanje demokratične kulture se odraža tudi pri volitvah, pri nizki volilni udeležbi, zlasti na evropskih volitvah.” Rekla je, da se bomo v prihodnosti v Evropi ukvarjali predvsem z ilegalnimi migracijami, pojavom terorizma, kibernetsko vojno, negativnimi demografskimi trendi in “ključno bo, kako bomo ubranili in ohranili svoj način življenja. Evropa še nikoli ni bila tako ranljiva kot je danes. Evropa bije lasten eksistenčni boj. Predpogoja za sožitje sta toleranca in spoštovanje, sta alfa in omega vsakršnih medsebojnih odnosov, tega pa marsikatere kulture ne znajo in nimajo,” je poudarila Valič Zverova.
Ob zaključku je opozorila na multikulti projekt, ki je popolnoma zgrešen. Skupnost je tista, ki mora biti dovolj imuna na vse izzive, ki ji prihajajo na pot. “Slovenci nismo dovolj uspešno krmarili naše barke v prehodu iz totalitarnega v demokratičen sistem, zato so nas prehitele nekdanje komunistične države. Slovenci opuščamo temeljite reforme in kulturnega sistema nismo uspeli premakniti v polje demokratičnega,” je strnila svoje misli.
Kot zadnji govorec javne tribune je spregovoril akademik dr. Janko Kos. Orisal nam je definicijo kulture kot pojma in predstavil, kako pojem predstavljajo na slovenskih tleh. “V evropski zvezi in v Sloveniji se nejasno motajo okoli pojma kulture. V Sloveniji prevladuje najožji pomen,” je dejal literarni kritik. Dodal je, da umetnost ni vsa duhovna kultura, temveč je bila že v preteklosti povezana z različnimi področji, na primer z religijo in filozofijo. Umetnosti tudi ni mogoče izolirati od preostalih komponent duhovne kulture, kot so filozofija, znanost in umetnost sama. “V Sloveniji pa poskušajo umetnost čim bolj izolirati od vseh komponent, da je torej sama, desetnica,” je podal v svojem uvodu dr. Kos.
Meni, da je končni problem problem trajnostnega kulturnega razvoja. “Če neka politika skrbi za kulturo in umetnost, je jasno, da mora gledati naprej. Evropska civilizacija je pred usodnimi preobrati, ki so morda začetek konca, zatona ali pa vendarle možnost, da se ta civilizacija transformira v nekaj, kar bo doživelo njeno obnovitev.” Zaključil je s predstavitvijo in opisom razvoja evropske civilizacije in spomnil na dejstvo, da je Evropa po propadu antike prešla v srednjeveško krščansko civilizacijo, ki je bila še kako pomembna. “Evropska civilizacija bi se morala vrniti k izvorom, to sta antika in krščanstvo. Brez tega je njena usoda zapečatena. Nujno je, da se opremo nanju, saj lahko peljeta iz te dekadence v novo fazo Evrope,” je zaključil dr. Kos.
Na koncu javne tribune so vse zbrane povabili na naslednjo javno tribuno, ki bo v sredo, 10. marca, z naslovom “Evropa in z njo Slovenija na razpotju – Kam greš Evropa?”.
C. Š.