fbpx

Zdaj je jasno: komisija Pašek Šetinčeve namenjena uničevanju Demokracije

Jože Biščak, Mojca Pašek Šetinc. (Foto: Nova24TV)

“Če grem v Mercator in kupim žemljo, ali to pomeni, da jaz financiram Mercator? Ne!” je na seji preiskovalne komisije dejal Jože Biščak. Izkazalo se je, da člani komisije sploh ne vedo, kaj pomeni “financiranje gospodarske družbe”.

Poslanci vladajoče leve koalicije so pretekli teden na seji parlamentarne preiskovalne komisije glede sumov domnevnega financiranja političnih strank kot pričo zaslišali nekdanjega direktorja Novih obzorij in nekdanjega urednika revije Demokracija Jožeta Biščaka. Opozoril jih je, da očitno napačno uporabljajo besedo financiranje v povezavi s poslovnimi subjekti ali z gospodarskimi družbami. Financiranje podjetja je namreč zelo specifičen pojem v finančni in poslovni terminologiji. Menil je, da ga komisija uporablja tako, kot so ga uporabljali portal Necenzurirano in drugi mediji, ki so ga povzemali – če neka družba da v medij oglas, to pomeni financiranje družbe, ki izdaja medij. “Ne, to ne pomeni tega,” je dejal Biščak.

Odčitana lekcija komisiji

Kar je sledilo, je bila lekcija za ekonomske učbenike. “Sprašujem se, ali jaz in preiskovalna komisija enako razumeva termin ´financiranje´, zlasti v povezavi s financiranjem poslovnih subjektov. Občutek imam, da ne. Financiranje namreč ne pomeni tega, da neko podjetje da oglas v neki medij. To ni financiranje gospodarske družbe. Če grem v Mercator in kupim žemljo, ali to pomeni, da jaz financiram Mercator? Ne!” je dejal nekdanji direktor Novih obzorij in članom komisije skušal na preprost način razložiti, da bodo tudi oni razumeli.

“Po tej logiki z vso odgovornostjo lahko trdim, da gospodarske družbe, ki so naštete v odredbi za preiskavo (Telekom, Pošta, Petrol; op. a.), financirajo tako stranko Levica kot tudi Gibanje Svoboda,” je dejal. Pojasnil je njihovo “logiko”. Navedene gospodarske družbe na trgu prodajajo storitve ali blago. Od tega plačajo davek, ki gre v državni proračun, od tam pa k stranki glede na volilni izid. “Na premici poslovnih dogodkov poljubno izberemo neki poslovni dogodek, ga označimo kot začetni dogodek, gremo po premici naprej in en dogodek izberemo kot zaključni poslovni dogodek. Ali to pomeni, da poslovni subjekt iz prvega poslovnega dogodka financira subjekt iz zadnjega poslovnega dogodka? Ne! To ni financiranje!” je razlagal Biščak. V nadaljevanju je pojasnil, kaj dejansko je financiranje: obstajajo dolžniški viri financiranja (kredit), lastniški viri financiranja, financiranje se lahko izvaja prek prodaje terjatev, obstaja pa tudi množično financiranje in še nekaj oblik. Zagotovo pa podjetje, ki oglašuje v drugem podjetju, ne financira tega podjetja.

Namen preiskovalne komisije

“Ključna stvar je, da spravimo sovraštvo iz javnega prostora in da medije, ki so strankarski in s kapitalom neznanega izvora, preprosto ukinemo,” je že pred volitvami dejal predsednik Gibanja Svoboda in sedanji premier Robert Golob. Po zmagi na volitvah je bila ena prvih stvari, ki jo je naredila vladajoča koalicija, ustanovitev preiskovalne komisije, ki bo ugotovila odgovornost nosilcev javnih pooblastil pri financiranju in poslovanju konservativnih televizije Nova24TV in Demokracije ter ali se ni morebiti SDS z oglasi v omenjenih medijih financirala.

“Že takoj na začetku bi razčistil dvoje,” je na komisiji dejal Biščak, “v času, na katerega se preiskava nanaša, stranki SDS ni bil nakazan niti evro, niti zanjo nismo plačevali oglaševanja. Prav tako na Nova obzorja ni prišel niti evro od nikogar z namenom za stranko SDS. Podobni očitki so bili že na prejšnji komisiji. Kot vem, tudi Računsko sodišče RS doslej ni ugotovilo ničesar, smo pa imeli na Novih obzorjih celo vrsto inšpekcij, in to neprenehoma.” Dodal je tudi, da se mu zdi, da komisija sploh ni namenjena toliko ugotavljanju politične odgovornosti kot nadaljevanju diskreditiranja in demoniziranja Demokracije z namenom, da se povzroči taka poslovna škoda, da se revija materialno uniči. Očitno je, da je komisija nastala na podlagi neresničnih in manipulativnih poročanj predvsem portala Necenzurirano, katerega novinar Tomaž Modic je zdaj celo strokovni član komisije, poleg tega je bila predsednica komisije Mojca Šetinc Pašek kot novinarka RTV Slovenija pogosto tarča kritik Demokracije. “Imam občutek, da gre tudi za neko zamero do našega medija,” je menil Biščak.

Čudna vprašanja

Šetinc Paškova je med zaslišanjem ves čas poudarjala, da je 30-odstotni lastnik družbe Nova obzorja, ki izdaja revijo Demokracija, stranka SDS. Nekdanji direktor je pojasnjeval, da tega nikoli niso skrivali, in jo spet podučil: “Kot jaz vem – in mislim, da je po zakonu še vedno tako, čeprav je za politične stranke poseben zakon – je politična stranka opredeljena kot pravna oseba zasebnega prava. To pomeni, da so Nova obzorja v 100-odstotni zasebni lasti.” Tudi namigovanja komisije, da je sumljivo, da je SDS nakazala denar Novim obzorjem, je zavrnil. Razložil je, da so tudi pri SDS kupovali knjige. Kot marsikateri posameznik ali družba.

Člane komisije, za katere je postalo jasno, da ne vedo ničesar (ali pa zelo malo) o ekonomiji, poslovanju ali trženju, je zanimalo, kako so Nova obzorja tržila oglasni prostor predvsem občinam. Nekdanji direktor je odgovoril, da je bil postopek naslednji: navezal je stik, se dogovoril za sestanek, predstavil Demokracijo in njen doseg, potem pa je bilo od župana ali pooblaščene osebe odvisno, ali je oglas ali oglasni članek naročila. Odziv je bil različen, v okoli desetih odstotkih je prišel, saj je po elektronski pošti poslal ogromno povpraševanj. In da je to počel do takrat, dokler na Nova obzorja za direktorja trženja ni prišel Domen Rant.

Trženje Demokracije
“Ste bili vi tisti, ki ste dajali navodila vašemu direktorju trženja, ste bili vi osebno obveščeni s strani novih oglaševalcev, prosim pa za konkretne odgovore!” je spraševala Šetinc Paškova. Biščak je odvrnil: “Dokler ni bilo Domna Ranta, sem se sam dogovarjal.” Potem je imel Rant povsem proste roke za dogovore. “Meni je bilo samo pomembno, da je prinesel čim več oglasov, s tem pa tudi prihodkov za podjetje,” je dejal Biščak in večkrat opozoril, da bodo morali za podrobnosti vprašati direktorja trženja, ki ga je sicer obveščal o poteku trženja, vendar pa je njega zaradi obilice dela, ker je bil tudi odgovorni urednik, zanimalo le eno: čim več oglasov, kar je pomenilo več prihodkov za družbo Nova obzorja. Dodal je še, da je komunikacijo večjih poslovnih partnerjev obdržal zase. Z njimi se je za letne pogodbe dogovarjal enkrat na leto. “V teh primerih se pogodbe niso spreminjale, prav tako ne zneski,” je dejal in poudaril, da bi si on seveda želel še več. Po njegovo je bila večina direktorjev prestrašena, gledala jih je postrani, predvsem zaradi pisanja portala Necenzurirano in drugih, ki so ta portal povzemali, kako perejo denar, kakšni so in koliko milijonov dobijo na račun od Madžarov.

“Ko so pisali, koliko denarja dobimo od Madžarov”, je pripovedoval Biščak, “sem naši tajnici Štefki naročil, naj preveri na računu, ko že tako pišejo. Pa je vedno dobil odgovor, da nič. To pomeni, da so ti mediji milo rečeno lagali.” Šetinc Paškovo je tudi zanimalo, kako so ravnali njihovi poslovni partnerji, ko so Demokracijo obtoževali rasizma. Biščak je odvrnil, da je bil kot odgovorni urednik nedavno na prvi stopnji pogojno obsojen zaradi objave glose, satire, da pa se te obtožbe pojavljajo že ves čas, odkar je na Novih obzorjih (od leta 2018, op. a.). Nato je sledil šok za Gibanje Svoboda. Biščak je povedal, da je bil en sam predsednik uprave državnega podjetja, ki je v težkih časih celo povečal oglaševanje (za 100 odstotkov). “Pa veste, kdo je bil to? Predsednik uprave GEN-I, saj ga poznate,” je dejal in pojasnil, da je očitno samo on razumel, da mora elektriko prodajati tako levim kot desnim.

Dobra prodaja Demokracije

Nekdanji direktor Novih obzorij je še pojasnil, da je bil on sam odgovoren za podjetje. Za vodenje ni imel navodil lastnika. Deloval je v skladu z usmeritvijo podjetja in njegovo uredniško politiko. Ta pa je splošno znana – je konservativna, “naklonjena, če želite, določeni politični opciji. In ko sem prišel, sem uredniško politiko potisnil še malce bolj v desno, kar se je izkazalo za odlično potezo. Močno smo dvignili prodajo, prosta prodaja se je povečala za 25 odstotkov, kar pomeni, da so imela vsa podjetja interes za oglaševanje v Demokraciji.”

Proti koncu “lova na čarovnice” so člani komisije vprašali, zakaj se je Demokracija odločila za akcijo Demokracija magazin tour, in to pred volitvami, ter ali bodo z akcijo nadaljevali tudi letos. Biščak je dejal, da se je akcija začela že daleč pred volitvami (jeseni 2021) in da so na tour odhajali zaradi promocije revije in prodaje knjig. “Če bomo nadaljevali? Hm, druga sezona toura že traja, imeli smo že etapo, osebno sem jo vodil,” je odvrnil Biščak zelo slabo poučenim članom, ki jim je (to je opazilo več gledalcev in nas opozorilo) med zaslišanjem očitno nekdo dajal navodila, kaj naj Biščaka sprašujejo. Ugibanje, kdo neki bi to lahko bil (ali več njih), prepuščamo bralcem.

Janja Strah, Peter Truden