Združitev Dnevnika in Večera: Mali delničarji napovedujejo tožbo

Agencija za varstvo konkurence (AVK) je soglasje združitvi časopisnih podjetij v novo združeno družbo z imenom DV mediji dala konec lanskega julija. Tako predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan kot direktor in solastnik Večera Uroš Hakl sta tedaj izrazila pričakovanje, da bo novo podjetje začelo delovati v prvem četrtletju letos.

Petan je sicer v eni od oddaj Radia Slovenija že tedaj opozoril, da je odločba AVK šele začetek dolgotrajnih in pravno zapletenih postopkov. Eden od korakov na tej poti je razdružitev delniške družbe Dnevnik, s katero pa morajo najprej soglašati njeni delničarji.

Sklic skupščine s to točko dnevnega reda je takrat napovedal v nekaj mesecih, vendar ni uvrščena niti na letošnjo redno skupščino Dnevnika, katere glavni točki sta seznanitev s poslovanjem v lanskem letu ter imenovanje novih nadzornikov.

Malim delničarjem se zdi to premalo. Kot je za STA pojasnil predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič, so zato vložili nasprotni predlog, po katerem bi Dnevnik letos izplačal dividende v višini osem evrov bruto na delnico. Če ta predlog ne bo sprejet, pa naj se dividend ne izplača, saj nizki zneski za male delničarje pomenijo zgolj stroške, je dodal.

Verbič je ob tem opozoril, da se je zakonski rok za razširitev dnevnega reda skupščine z morebitnim glasovanjem o razdružitvi Dnevnika že iztekel. Če bi točko s takšno vsebino kljub temu uvrstili na dnevni red, pa bi VZMD vložil izpodbojno tožbo.

Že pred časom so sicer zakrožile informacije, da naj združitve družb Dnevnik in Časnik Večer sploh ne bi bilo. Hakl je to zanikal. “Z naše strani volja in interes, da do tega pride, obstaja še naprej,” je dejal za STA. O podrobnostih ni želel govoriti, je pa priznal, da so se postopki upočasnili.