Dan vrnitve Primorske k matični domovini je slovenski državni praznik, ki ga praznujemo 15. septembra. Takrat je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo in zmagovalci druge svetovne vojne, v Sloveniji pa praznujemo vrnitev Primorske k matični domovini. Ni prvič, da je levica povsem iznakazila ta domoljubni praznik, v preteklosti so ga namreč obeležili s totalitarnimi simboli. Ves čas pa tudi vztrajajo pri napačnem poimenovanju tega praznika – “priključitev” je namreč povsem neprimeren izraz, ki namiguje, da Primorska nikoli ni bila del matične domovine, kar seveda ne drži.
Praznik, ki ga je leta 2005 uzakonila prva vlada pod vodstvom Slovenske demokratske stranke, se imenuje vrnitev Primorske k matični domovini in ne priključitev. Ime so sicer želeli že v preteklosti spremeniti, a je Državni zbor celo v času, ko je imela levica večino, to zavrnil. Slovenija namreč Italiji ni ničesar vzela, Primorska pa je bila od nekdaj slovenska, le vrnila se je nazaj k svoji matici – gre za namerno provokacijo Zveze združenja borcev. Ker preimenovanje ni uspelo po zakoniti poti, se sedaj dela zdraho, v ozadju tega početja pa je seveda stranka SD – v času predvolilne kampanje za Evropski parlament je ravno poslanec SD Matjaž Nemec predstavil predlog za preimenovanje.
Primorska se je priključila italijanskemu ozemlju z Rapalsko pogodbo iz leta 1920 – v zameno za boj na strani antantnih sil je bil namreč Italiji obljubljen velik del zahodne Slovenije z dolino Sočo, Trstom, Gorico, Trento in Istro. Slovenija je tako izgubila tretjino svojega ozemlja, na katerem je živelo okrog 350 tisoč Slovencev. Vrnitev Primorske k matični domovini danes predstavlja simbol združevanja, zato je žalostno, da del politične sfere vztraja pri simboliki in besednjaku, ki narod razdvaja. A levičarjev očitno to prav nič ne moti – v napovedniku proslave z imenom “Tujega nočemo, svojega ne damo”, ki bo potekala 11. septembra v Idriji, še naprej uporabljajo rdečo zvezdo in napačno poimenovanje praznika.
Sara Bertoncelj