Dolga leta vladavine levice so Slovenijo spremenila v socialistični “raj” pod Alpami, skladen z razmislekom ministra Luke Mesca, ki je prepričan, da je javni sektor gonilo razvoja. Resnica je ravno nasprotna. Razrast birokracije duši konkurenčnost in prodornost države in prav to se je zgodilo v Sloveniji.
Slovenija se razvija skladno s Meščevo socialistično maksimo. Statistični podatki kažejo na vse večje število predpisov, ki regulirajo naša življenja. Večje število predpisov posledično pomeni tudi večje število javnih uslužbencev, ki skrbijo za njihovo (bolj ali manj) dosledno uveljavljanje. In končno: večji javni sektor davkoplačevalce več stane.
Začnimo pri razrasti sprejetih zakonov in podzakonskih predpisov. Glede na zbrane podatke je opazen jasen trend rasti od osamosvojitve naprej.
Trend rasti števila veljavnih zakonov se je ustavil v času zadnje Janševe vlade. Ta je sprejela dva debirokratizacijska paketa, katerih namen je bil državljane in gospodarske družbe razbremeniti nepotrebnih birokratskih bremen. Na zadnjih državnozborskih volitvah je zmagala levo usmerjena stranka Gibanje Svoboda, ki je sklenila koalicijo s Socialnimi demokrati in Levico, zato ponoven začetek rasti števila zakonov ne preseneča.
V vmesnem času je trend rasti podzakonskih predpisov neprekinjen vse od osamosvojitve naprej.
Več predpisov pomeni več javnih uslužbencev
Več predpisov seveda pomeni več javnih uslužbencev, to pa škodi interesom davkoplačevalcev. “Prvič, plačujejo za plače tega nepotrebnega kadra. Drugič, ko gredo npr. po hrano v trgovino, plačujejo višje cene kot v Italiji, ker vsa ta birokracija podjetja dodatno stane. Država enostavno pozablja, kaj je njena naloga,” je zapisal spletni uporabnik Vasja Bočko.
Število javnih uslužbencev je skladno s številom zakonskih in podzakonskih predpisov raslo vsaj od leta 2015 naprej. Tedaj je bilo v javnem sektorju zaposlenih 167.458 ljudi, leta 2022 pa že 188.814 ljudi.
Posledično pa je rastla tudi masa sredstev za bruto plače v javnem sektorju z eno vmesno umiritvijo rasti v obdobju med letoma 2013 in 2014.
Javne uslužbence plačamo davkoplačevalci
Hiperregulacijo in posledično vse obsežnejši birokratski aparat na koncu dneva plača zasebni sektor, ki mu je minister Mesec pred časom odrekel razvojni primat. Tako ne čudi, da so plače zaposlenih v Sloveniji prekomerno obremenjene. So ene najvišjih v že tako davčno preobremenjeni Evropski uniji.
Ž. K.