Glavni izvajalec in usklajevalec dejavnosti slovenske državne statistike Statistični urad Slovenije razkriva, da nam gre vse boljše. Kljub temu, da je naš vsakdan zaznamovala epidemija novega koronavirusa, so slovenska gospodinjstva v lanskem letu ustvarila rekordne prihranke. Gospodinjstva so privarčevana sredstva najizraziteje usmerila v vpogledne vloge, njihova zadolženost pa se v primerjavi z letom 2019 ni bistveno spremenila.
Varčevanje gospodinjstev predstavlja tisti del razpoložljivega dohodka gospodinjstev, ki ga ta ne porabijo za nakup trajnih in potrošnih dobrin ter storitev, temveč ga privarčujejo. Prihranki gospodinjstev so tako enaki razpoložljivemu dohodku gospodinjstev, zmanjšanemu za končno potrošnjo.
V luči približevanja 31. oktobru, ki velja za svetovni dan varčevanja, so na plano prišli podatki evropskega statističnega urada Eurostat okrog varčevanja, ki razkrivajo, da se je v vseh evropskih državah okrepilo varčevanje. Najvišjo stopnjo varčevanja so lani zabeležili na Nizozemskem-ta je znašala 24 odstotkov, najnižjo pa na Slovaškem, kjer je ta znašala 10,9 odstotka. Slovenska gospodinjstva so se uvrstila na tretje mesto.
Evropska centralna banka ugotavlja, da se med najbolj pogoste motive varčevanja gospodinjstev, ki se nahajajo v evrskem območju, uvrščajo: zagotavljanje sredstev v primeru nepričakovanih dogodkov (primer izbruha epidemije), zagotavljanje dohodka ob upokojitvi, zagotavljanje sredstev za večje nakupe (nakup avta, kosov pohištva itd.) , varčevanje za potovanje/dopust in izobraževanja ter finančno podporo otrokom ali vnukom.
Razen na Slovaškem so lani pandemskim časom primerno zabeležili upad potrošnje gospodinjstev. V primerjavi z letom 2019 je potrošnja najbolj izrazito nazadovala v Španiji (za 12 odstotkov). Razloge za to so zlasti na račun oteženih možnosti trošenja tekom pandemije in z ukrepi za njeno zajezitev, razkrivajo statistiki. Večji upad potrošnje in rast bruto razpoložljivega dohodka v nadaljevanju sta se odrazila v bolj okrepljenem varčevanju. Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) je bila lani z 22,6 odstotka rekordno visoka. Dolgoročno povprečje med leti 2008-2020 sicer znaša 13,4 odstotka, poroča STA.
Luksemburg in Slovenija zabeležila najbolj izrazito povečanje bruto varčevanja na letni ravni
Stopnja bruto varčevanja se je lani na letni ravni najbolj izrazito povečala v Luksemburgu- za 9,5 odstotne točke in pa v naši državi, kjer smo zabeležili povečanje za 8,9 odstotne točke. Najmanj izrazito povečanje so zabeležili na Madžarskem (za 0,3 odstotne točke) ter na Slovaškem (za 0,8 odstotne točke). V ostalih evropskih državah se je stopnja bruto varčevanja povečala v razponu od + 1,6 odstotne točke do + 8,8 odstotne točke.
Privarčevana sredstva usmerjena predvsem v vpogledne vloge
Vrednost neto finančnega premoženja gospodinjstev v Sloveniji je bila ob koncu prejšnjega leta najvišja do sedaj in je znašala 102,8 odstotka BDP (48,2 milijarde evrov). Če za lažjo predstavo to primerjamo z letom prej, lahko vidimo, da se je vrednost povečala za 12 odstotkov oziroma za 5,2 milijarde evrov. Finančna sredstva gospodinjstev (gotovina in vloge, delnice in drugo) so konec leta 2020 znašala 63 milijard evrov ali 134,3 odstotka BDP. V primerjavi z letom prej so se na račun izrazitega varčevanja gospodinjstev povečala za 9 odstotkov ali za 5,2 milijarde evrov. K temu povečanju so med drugim zaradi okrnjene možnosti trošenja v obdobju pandemije največ prispevale vpogledne vloge, navaja Statistični urad Slovenije.
Pri izbiri varčevanja so naša gospodinjstva konservativna
Če primerjamo strukturo finančnih sredstev v času epidemije in s časom pred njo lahko opazimo, da nekih bistvenejših sprememb ni zaznati. Vloge (še posebej vpogledne vloge) in gotovina sta predstavljali največji delež. Sledile so delnice in drug lastniški kapital, zavarovanja in pokojninske sheme, dolžniški vrednostni papirji in druge terjatve ter posojila. Iz tega je mogoče razbrati, da slovenska gospodinjstva ostajajo pri izbiri oblike varčevanja konservativna in nenaklonjena tveganju. Gotovina in vloge, ki ju uvrščamo med varna likvidna sredstva, namreč še zmerja predstavljajo skoraj polovico njihovega finančnega premoženja. Deleži naložb, ki so bolj tvegane ostajajo razmeroma nizki (primer: investicijski skladi).
Konec lanskega leta so finančne obveznosti gospodinjstev znašale 14,8 milijarde evrov ali 31,5 odstotka BDP. Glede na predhodno leto je njihova rast stagnirala. Še posebej, so se v precej manjšem obsegu povečala dolgoročna posojila kot preteklih treh letih. Posojila še naprej prevladujejo v strukturi finančnih obveznosti gospodinjstev v Sloveniji, ta so namreč lani znašala 13 milijard evrov ali 88,2 odstotka vseh finančnih obveznosti. Največji delež so sestavljala dolgoročna posojila (82,4 odstotka), sledili so trgovinski krediti, avansi in pa druge obveznosti (11,8 odstotka) ter kratkoročna posojila (5,8 odstotka).
Dolg slovenskih gospodinjstev se je lani v primerjavi z letom prej zmanjšal za 1,4 odstotne točke na povprečno 43 odstotkov, še navaja državni statistični urad.
Nina Žoher