“Javna molitev ne more biti sama po sebi sporna, nasprotno: tako v zgodovini kot dandanašnji so javne oblike izražanja vere bile in ostajajo povsem legitimne in običajne.” Tako Slovenska škofovska konferenca odgovarja na novinarska podtikanja, da tovrstna molitev krati človekove pravice.
V četrtek ob 6.30 je v organizaciji Katoliške mladine prvič potekala jutranja javna molitev rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Napoved molitve na prostem je sprožila različne odzive. Kako je minila? Verniki so se na Kongresnem trgu v Ljubljani k molitvi zbrali na pomenljiv datum: danes je namreč obletnica zadnjega Marijinega prikazanja v Fatimi, ko se je zgodil tudi “sončni čudež”, in dan, ko je papež Leon XIII. zapisal znano molitev k nadangelu Mihaelu.
Še v temi se je nabralo okoli 200 molivcev, večinoma mladih. Pred Marijinim kipom in križem so zapeli pesem Kraljica venca rožnega, nato pa večinoma pokleknili in v miru zmolili žalostni del rožnega venca za uspešen začetek študijskega leta, domovino in vero slovenske mladine. Zaključili so z molitvijo k nadangelu Mihaelu in pesmijo Trinajstega maja.
Novinarko Dela strah za človekove pravice
V osrednjih medijih smo lahko zasledili le enostranske komentarje o dogodku, na nacionalni RTV, ki bi morala biti zgled pluralnosti, je komentiral Aleš Črnič s FDV. Na Tiskovni urad Slovenske škofovske konference se je z vprašanji glede javne molitve obrnil časnik Delo. Novinarka Suzana Kos je zastavila naslednje vprašanje: “Katoliška mladina jutri prvič organizira javno molitev rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Prosila bi vas za komentar pomislekov oziroma kritik, ki se ob tem pojavljajo – nekatere je strah za človekove pravice, ki niso samoumevne, nekaterim se zdi sporno, da se k molitvi vabi zlasti moške, kar naj bi aludiralo na neenakopravnost žensk oziroma neenakosti njihovih pravic in njihovih družbenih vlog, organizacijo javne molitve pa vidijo v luči vzpona neokonservativnih gibanj v Evropi – ki jih, poleg RKC, med drugimi financirajo tudi ruski oligarhi in ameriške skrajno desne evangeličanske grupacije. Lahko prosim za komentar, ker se del javnosti očitno vznemirja ob dogodku, je ta vznemirjenost upravičena?”
V nadaljevanju se je odzvala Slovenska škofovska konferenca.
“Slovenska škofovska konferenca – ustanoviteljica Zavoda Katoliška mladina – dejavnosti zavoda, tudi javno molitev, podpira. Pojasnilo Katoliške mladine glede omenjenega dogodka si lahko preberete na tem spletnem naslovu. Slovenska škofovska konferenca se temu pojasnilu pridružuje. Javna molitev ne more biti sama po sebi sporna, nasprotno: tako v zgodovini kot dandanašnji so javne oblike izražanja vere bile in ostajajo povsem legitimne in običajne.
Tudi Ustava Republike Slovenije je v tem smislu jasna: “Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno.” (41. člen) Javna molitev rožnega venca, kakor so zapisali organizatorji, je namenjena “uspešnemu začetku študijskega leta, za domovino in vero slovenske mladine“, skratka dobrim namenom, ki so usmerjeni v občo korist. Omenjenim namenom se v luči nedavnih dogodkov pridružuje tudi prošnja za mir na Bližnjem vzhodu. V tem smislu je vsakršno predvidevanje, da so preko javne molitve ogrožene človekove pravice, povsem brezpredmetno. Javna molitev rožnega venca je v prvi vrsti priporočilo Bogu za omenjene dobre namene, zato pa za družbo blagodejna, vanjo ni nihče prisiljen, povabljeni pa smo prav vsi. Enakost spolov tudi ni ogrožena, saj imamo vsak dan mnoge dogodke, ki jih različni organizatorji namenijo tej ali oni skupini in to seveda ne more biti sporno, gre za svobodo zbiranja, ki je v Sloveniji zagotovljena vsakomur (42. člen Ustave RS).
Zavod Katoliška mladina nadalje posluje povsem transparentno, zato so vsa namigovanja na neurejeno financiranje zgolj natolcevanja.”
M. P.