Odločitev ustavnega sodišča, da samskim in homoseksualnim ženskam omogoči davkoplačevalsko financiranje umetne oploditve, še vedno odmeva. Oglasili so se tudi škofje iz Slovenske škofovske konference, ki so v izjavi zapisali, da “obžalujejo najnovejšo odločitev ustavnega sodišča, po kateri bodo samske ženske in ženske v istospolnih zvezah upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo”.
To odločitev škofje razumejo kot nadaljnji korak k razgradnji ideala družine kot osnovnega gradnika naše družbe. Po njihovem mnenju je realnost življenja, da niso vse družine le t. i. tradicionalne (oče, mati, otrok), vendar pa vnaprejšnje prikrajšanje otroka za rast in vzgojo ob podpori očeta in matere gotovo ni prava pot za našo družbo.
Pravica odraslih pred pravico otrok
Novo ureditev zato vidijo kot le še en simptom družbe, ki v središče pozornosti in skrbi ne postavlja otroka, ampak želje in domnevne pravice odraslih. Ob tem škofje spominjajo, da je sama umetna oploditev zelo problematična z etičnega vidika, saj se pri teh postopkih ustvarja veliko zarodkov, od katerih velika večina ne preživi oziroma doživi rojstva. Tako so izgubljena človeška življenja ponižana na raven sredstev za dosego cilja.
Slovenci ostro proti “netradicionalnim” družinam
Novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), po kateri bi bile do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičene tudi samske ženske, je državni zbor sicer sprejel že aprila 2001, junija istega leta pa so jo volivci na zakonodajnem referendumu prepričljivo (z 71 odstotki) zavrnili.
Slovenski volivci so že mnogokrat pokazali averzijo do tega, da bi homoseksualni pari vzgajali otroke, saj verjamejo, da otrok potrebuje tako očeta kot mater (pomembne študije na področju razvojne psihologije to potrjujejo). Na referendumu so že dvakrat zavrnili tako oplajanje lezbijk s pomočjo biomedicinske pomoči (leta 2001) kot tudi posvojitev otrok s strani homoseksualnih parov (2015).
Poleg zadnje ustavne odločitve so vmes poslanci DZ z novim družinskim zakonikom v času trenutne vlade že poteptali voljo ljudstva glede posvajanja otrok s strani homoseksualnih parov. Ta zakon pa je trenutvno v obravnavi pri Evropskem sodišču za človekove pravice (EKČP) zaradi kršitve 6. in 13. člena EKČP. Uvaja namreč izrazito sporne spremembe družinskega zakona, ki sedaj omogočajo posvojitve otrok v LGBTQIA+ skupnostih in hkrati ukinjajo zakonsko zvezo, definirano kot zakonsko zvezo žene in moža. Tožbo je vložila koalicija “Za otroke gre”. Povsem verjetno je, da se bo podobno zgodilo tudi z novelo zakona, s katero bo trenutna leva vlada želela ustreči ustavnemu sodišču glede oplajanja homoseksualnih in samskih žensk.
Tudi glede te tematike so imeli v preteklosti v Škofovski konferenci pomisleke. Takrat so zapisali, da v skladu z naukom Cerkve zakonska zveza skupnost enega moškega in ene ženske, vsak otrok pa ima pravico, da je posvojen v družino očeta in matere. “Posvojitev otroka tudi ne spada med človekove pravice, zato je še toliko bolj pomembno, da so v ospredju pravice otroka in njegovih optimalnih možnosti za rast in razvoj.”
I. K.