Vlada Roberta Goloba je do zdaj bila vlada stagnacije, višanja revščine, višanja davkov (vsi od 1. januarja zaslužimo manj zaradi nove dohodninske zakonodaje) in antipodjetništva (povsem jasno je zavzela pozicijo odrasti – ang. degrowth). Ekonomski cikli delujejo na obdobje več let, tako da bomo vse mimostrele trenutne koalicije plačevali komaj, ko te sploh ne bo več na oblasti, kljub temu pa drugi kazalniki delujejo hitreje – npr. vzdušje ljudi. Vedno manj ljudi si v trenutni kaotični oblastni klimi želi spočeti družino. SURS namreč poroča o šokantnih podatkih rodnosti. Odločitev vlade, da ravno v tem kritičnem času ukine Urad za demografijo, je res ironična.
V zadnji analizi rojstev SURS poroča, da se je rodilo 17.627 otrok, kar je neverjetnih 7 % manj kot leto prej. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je bila 29,6 leta, ob rojstvu vseh otrok pa 31,1 leta. Najpogosteje izbrani imeni sta bili prvič Mia in znova Luka. Gre že za šesto leto zapored, ko imamo negativni prirast prebivalstva (več smrti kot rojstev). Pri tem pa je pomenljivo, da so kar 15 % novih prebivalcev Slovenije rodile tujke.
Na 1.000 prebivalcev najmanj rojstev doslej
Lani se je v Sloveniji rodilo 9.051 dečkov in 8.576 deklic, skupno 17.627 otrok. V primerjavi z letom 2021 jih je bilo za 1.357 manj. V 101-letni zgodovini, odkar so na voljo podatki o številu živorojenih, se je leto 2022 s tem uvrstilo na 5. mesto med leti z najmanj rojstvi. Najmanjša generacija je bila rojena leta 2003, sledijo leta 2001, 2002 in 1999. Na 1.000 prebivalcev se je rodilo 8,4 otroka, kar je najmanj doslej. Na to vrednost sta vplivala majhno število rojstev in hkrati največje število prebivalcev, odkar spremljamo ta podatek.
Daleč premalo za enostavno reprodukcijo
Celotna stopnja rodnosti je za leto 2022 znašala 1,55. Sorazmerno največ otrok so rodile matere, stare 26–32 let. Skoraj polovica (47 %) rojenih otrok je bila prvorojencev, 38 % pa drugorojencev. Vrednosti so podobne kot leto pred tem. Pri tem je pomembno poudariti, da mora povprečna ženska za enostavno reprodukcijo roditi 2,1 otroka na družino. Pomenljiv je tudi podatek, da se je 7.534 otrok rodilo v zakonski zvezi, 10.093 (57 %) otrok pa neporočenim materam, se pravi več otrok se je rodilo izven zakona kot pa v zakonu. Povprečna starost poročenih mater (31,3 leta) je bila za 0,4 leta višja od povprečne starosti neporočenih mater (30,9 leta), kar zopet priča o tem, da se Slovenke za otroka odločajo kasneje, če sploh.
15 % otrok so rodile tuje državljanke
2.704 (15 %) otrok so rodile matere, ki so bile ob rojstvu otroka tuje državljanke. Med temi je bilo največ državljank Bosne in Hercegovine (46 %); sledile so državljanke Kosova (20 %). Državljank držav drugih članic EU je bilo 11 %, največ državljank Hrvaške.
Tuje državljanke, ki so lani rodile v Sloveniji, so imele v povprečju 29,4 leta in so bile dve leti mlajše od državljank Slovenije (31,4 leta), tolikšna razlika je bila tudi pri starosti ob rojstvu prvega otroka. Enako je bilo tudi leto prej.
Naravni prirast drugi najnižji po letu 1945
Naravni prirast je v Sloveniji negativen od 2017, saj vsako leto umre več prebivalcev, kot se jih rodi. Naravni prirast je bil prejšnje leto pozitiven samo septembra. Na letni ravni je znašal –4.865 prebivalcev oz. –2,3 na 1.000 prebivalcev.
Janša: kot bi sredi požara ukinili gasilce
Odzval se je predsednik stranke SDS in vodja opozicije Janez Janša. Na Twitterju je zapisal: “In eden prvih ukrepov Golobove vlade je bila ukinitev Urada za demografijo. Kot da bi sredi velikanskega požara ukinjali gasilske enote.”
Spomnimo, kmalu po prevzemu oblasti je vlada ukinila Urad za demografijo, katerega namen je bil spopad ravno s problemom negativne prirasti prebivalstva, zaradi katere državi grozi dolgoročno izumrtje. Urad za demografijo je ustanovila vlada Janeza Janše z namenom povečanja rodnosti oz. demografskega preporoda. Stranka Levica, kateri pripada minister Luka Mesec, ki je glavni avtor ukinitve Urada, pa v negativni rodnosti ne vidi težave, najbrž zato, ker se zavzema za čimprejšnjo nadomestitev slovenskih prebivalcev z revnimi migranti, ki bodo še generacije zvesti volivci leve politične opcije.
Pri tem pa je videti, kot da se vlada namensko bori za slabši premoženjski standard prebivalstev (kako drugače si lahko razlagamo višanje davkov za fizične osebe in priznanje ministra Kumra, da je podpornik ideologije “odrasti”?). V takšnim razmerah bo rojstev vsak dan manj, saj si ljudje otrok enostavno ne upajo več imeti, saj bodo takšni otroci odrasli okrog leta 2050, ko bo Slovenija že krepko čutila posledice preteklih socialističnih politik.
Andrej Žitnik