V zadnjih tednih so v javnosti odjeknile informacije o t. i. Panamskih dokumentih, kjer naj bi se skrivala imena in podjetja, ki so svoj denar spravila v panamsko davčno oazo. Nekateri te informacije imenujejo odkritje leta, spet drugi menijo, da vse skupaj bolj spominja na sceno iz poceni vohunskega filma.
Ali je resnica nekje vmes in kam Slovenci dejansko skrivajo svoj denar? Kakšne manevre uporabljajo in kako zvito to prikrivajo? Kakšno davčno okolje je Slovenija in zakaj iz nje ne bežijo le možgani, ampak tudi kapital? Kako prelisičiti slovensko davkarijo?
Na ta vprašanja bomo iskali odgovore z enim izmed največjih strokovnjakov za slovensko in tujo davkarijo, Rokom Snežičem.
Celoten intervju si lahko ogledate tukaj:
Če začneva pri Panamskih dokumentih in poskušava odgovoriti na uvodno vprašanje. Je to odkritje leta ali samo kulisa, da se prikrije kakšno dogajanje v ozadju?
Jaz temu ne bi rekel odkritje leta. Vsak posameznik, ki je ustanavljal podjetje v offshore oziroma v davčni oazi, se je moral zavedati, da nikoli ne bo ostal čisto skrit. Ve se, da vohuni delajo, da imamo hekerje – vsak, ki je odprl to na svoje ime, je moral vedeti, da se enkrat lahko pojavi v javnosti oziroma se njegovo ime lahko pojavi na davkariji. To pomeni, da če jaz ustanovim podjetje v Panami in dam svoj potni list – torej sem razkril svojo identiteto -, s tem prevzemam tveganje, da bom tudi enkrat postal javen. S tem tvegam, da bo država, v kateri sem rezident, torej Slovenija, enkrat imela podatek o tem, da imam v Panami odprt transakcijski račun oziroma podjetje. Če je nekdo želel ostati anonimen oziroma skrit, se je lahko bolje znašel. Jaz vem, da vsak pameten poslovnež, ki želi te zadeve skriti, ne bo odpiral podjetja v Panami na svoje ime, temveč bo našel državljana Paname in seveda odprl podjetje na njegovo ime. S tem ne bo nihče nikdar vedel, da je on pravzaprav glavni nosilec tega podjetja v ozadju. Še vedno mislim, da to ni noben tabu, da so to stvar mediji napihnili, dejansko pa ta stvar tistemu, ki je bil pameten, ni škodila.
Komu objava teh Panamskih dokumentov v bistvu najbolj koristi? Kdo bo s tem najbolj zaslužil?
Najprej bodo zaslužili mediji, ker bodo seveda bolj prodajani, bolj gledani. Predvsem ti mediji, ki so to afero “kao” razkrili. Torej, predvsem ti mediji, ki so “žvižgača” podkupili in mu plačali. Koristilo bo tudi mogoče nasprotnikom nekaterih ljudi, ki se tu noter pojavljajo. V dokumentih se namreč pojavlja veliko tujih politikov, diplomatov, tak primer je Putin. Amerika želi s tem pokazati, kako je Rusija podkupljiva, kakšna korupcija se tam odvija in na ta način lahko ti dokumenti močno pomagajo Ameriki. Zato je tudi Putin večkrat komentiral, da sam ni bil toliko nor, da bi na svoje ime odprl podjetje v Panami. To so bili seveda ljudje okrog njega. Torej bi rekel, da ti dokumenti koristijo predvsem novinarjem, da bodo malo več zaslužili. Njihovi časopisi bodo bolj brani, hkrati pa bodo povzročili dosti preglavic naivnim ljudem, ki so v Panami odpirali podjetja, da so mogoče kakšen drobiž oprali ali pa skrili pred svojo davkarijo.
Trdim, da če nekdo ustanovi podjetje v Panami, v tem ni nič spornega. Če zdaj dajo mene na seznam, čeprav ravno v Panami nimam nobenega podjetja, v tem ne vidim nič slabega. Saj noben ne ve, kaj sem delal tam. Mogoče sem celo čisto legalno posloval. Tako da je to dejansko samo koristilo določenim nasprotnikom nekaterih ljudi, ki so na seznamu, in medijem, da so s tem naredili ‘bum’.
V enem izmed intervjujev za bosanski portal ste dejali, da je prava davna oaza v Evropi v bistvu Bosna. Zakaj ravno Bosna?
Jaz že dalj časa moje znance in prijatelje, pa tudi poslovne partnerje opozarjam: ko vsi pridejo do mene in rečejo, da bi morali odpreti podjetje v Panami, na Cipru ali Delaverju, ker tam ni davka od dobička. Tem rečem: poglej, dosti bližje imaš enako državo, kjer prav tako ni davka od dobička, to je namreč Bosna. Samo, da opozorim, Bosna je razdeljena na dva dela, sta torej dve državi v enem. Eno je Federacija, drugo je Republika Srpska. Federacija, kjer živijo večinoma Bošnjaki in Hrvati, ter Republika Srbska, kjer so večinoma Srbi. Pri njih obstajata dve davčni ureditvi. Federacija nima davka od dobička od podjetij, ki ustvarjajo več kot 50 odstotkov prihodkov v tujini.
Po domače povedano, če jaz kot Slovenec odprem podjetje v Federaciji, recimo v Sarajevu, in delam več kot 50 odstotkov s tujino, na primer z državami EU, v tem podjetju nimam davka od dobička. Enako kot Panama ali Ciper. Je pa še ena zanimivost – v Panami ima državljan obdavčeno dividendo s 6 odstotki, to je torej dobiček, ki si ga izplača na svoj transakcijski račun. Rezident Federacije Bosne pa nima dividendov, torej se izogne tudi temu davku. Vzemiva primer: odprem podjetje v Sarajevu. Jaz sem 99-odstotni lastnik, 1 odstotek pa ima partner, ki je rezident Federacije. Podjetje ustvari milijon evrov dobička, delamo pa večinoma storitvene dejavnosti, kot so razna posredovanja, svetovanja in podobno. Federacija ne pozna davka od dobička, torej milijon evrov ostane na računu podjetja. V Sloveniji je ta davek 17 odstotkov, torej ste 170 tisoč evrov že prihranili. Izdam sklep o delitvi dobička, kjer je zapisano, da gre ves dobiček temu mojemu poslovnemu partnerju, ki je enodstotni solastnik podjetja. Torej se milijon evrov nakaže na njega, ker ni dividend, ta človek tudi cel milijon evrov prejme na svoj račun. Gre na banko, ga dvigne in legalno poseduje. Nato pa on meni ta milijon legalno posodi za 15 let brez obresti, ker sva prijatelja. In imam denar neobdavčeno na slovenskem transakcijskem računu.
Slovenija je znana kot davčno izjemno neugodno okolje, tako za posameznike, kar se tiče dohodnine, kot za poslovno okolje. Kje vidite največje pomanjkljivosti?
Slovenija je neugodna z več vidikov. Dajatve na plače so nenormalno visoke. Če je nekdo inženir in ima 4000 evrov plače in je razlika med bruto in neto skoraj ena plača – pa tega nimamo nikjer v Evropi. Mi smo predragi za pametne ljudi. Slovenska obdavčitev našim delodajalcem ne omogoča, da bi obdržali pametni kader, ker morajo zanj plačati preveč, predvsem bruto. Zato ljudje bežijo, naši delodajalci pa niso konkurenčni v primerjavi z drugimi v Evropi, ker ne morejo slediti tem obdavčitvam plač. Delo je obdavčeno preveč, prav tako dobiček, saj zraven 17 odstotkov davka na dobiček država terja še 25 odstotkov davka od izplačanih dividendov. Tako bo vsak pameten poslovnež odprl podjetje na primer v Bosni, sploh če ima storitveno, in bo na ta način enostavno brez davka prihajal do gotovine. Samo nor je tisti, ki ostaja tukaj, ali pa je pač tako zaveden Slovenec, da hoče pomagati tej državi, kljub temu da mu ta država ne vrača z enako mero, kot on vlaga.
Za vas vem, da vozite avtomobile s slovaškimi registracijami. Nam lahko pojasnite, zakaj?
https://www.youtube.com/watch?v=7Gy6101YeXE
V sklopu davčnih reform, ki jih je predlagal finančni minister Mramor, je napovedal tudi ukinitev mnogih ugodnosti. Napovedal je spremembe pri kapitalskih dobičkih, ukinitev olajšav za investicije in podobne ukrepe. Kako bo po vašem mnenju to vplivalo na zanimanje tujih investitorjev za vlaganje v Slovenijo?
Vse te ukinitve oziroma stopnjevanja višanja davkov in uvajanja novih, ki obremenjujejo gospodarstvo – vse to nas dela nekonkurenčne. Le kateri tuji investitor bo prišel v okolje, kjer se davki stalno spreminjajo? Pri nas se davki iz leta v leto spreminjajo. Vsak investitor želi imeti 10- ali 20-letno analizo trga, da vidi, kakšen dobiček mu bo podjetje prinašalo, če pa mi iz leta v leto spreminjamo zakone, spreminjamo obdavčitev, jih višamo, je za tujega investitorja to tveganje preprosto preveliko. Mene marsikdaj pokliče kakšen poslovni partner iz tujine in reče: Rok, povej mi, kakšne davke imam trenutno v Sloveniji in kakšni bodo čez 10 let. Lahko mu samo rečem, da so trenutno takšni, ampak da čez 10 let bodo sigurno povsem drugačni. Tega tuji investitorji preprosto ne marajo. S tem ko mi ukinjamo investicije in zvišujemo davke – tudi govorimo o tem, da Mramor želi zvišati davek na dobiček spet na 20 odstotkov. Pred štirimi oziroma petimi leti se je davek na dobiček znižal na 17 in naj bi postopoma padal do 15 odstotkov. Dve leti nazaj je veljalo, da se bo pri 17 odstotkov ustavilo, zdaj pa bi ga Mramor spet zvišal na 20 odstotkov. To povsem negativno vpliva na davčno moralo.
https://www.youtube.com/watch?v=c9UzPA1x-Vw
Podjetniki v Sloveniji več ne bodo želeli ustvarjati. Okolje je nekonkurenčno in zadnja leta zelo nestabilno. O tem, da Slovenija potrebuje pametnejšo vlado:
https://www.youtube.com/watch?v=EhjYLB9dPII
Vaša zgodba s slovensko davkarijo je sicer že zelo dolga in pestra. Po nekaj uspešnih zmagah na vrhovnem sodišču se vas je prijelo mnogo vzdevkov: doktor davčnih utaj, Martin Krpan, ki je premagal državo in mnogi drugi. Kako vi gledate na to?
Pač različni novinarji mi dajo različne vzdevke. Rad bi pojasnil, od kod vzdevek “Doktor davčnih utaj”. Jaz sem doktoriral iz prava, sem doktor pravnih znanosti in tema moje doktorske disertacije so bile davčne utaje. Končujem tudi drugi doktorski študij na drugi pravni fakulteti, kjer bo moja naloga prav tako iz davčnih utaj. Jaz se predvsem držim davkarije, davčnih predpisov, utaj in davkov nasploh. Martin Krpan pa sem verjetno zaradi tega, ker ločim med davčno moralo in utajanjem davkov. Pravim, da nekdo, ki vidi, kaj država počne, preprosto ne želi plačati davka. Zakaj sem rekel, da sem rad Martin Krpan? Ker sem rad tisti, ki noče plačati nekomu, ki denar razmetava in ga zapravlja po nepotrebnem. Raje ga imam zase in raje tudi pomagam ljudem, ki ga nimajo, kot pa da ga dam državi, da dokapitalizira banke, iz katerih na drugi strani krade. Torej, zakaj bi določenim politikom omogočal, da si polnijo svoje žepe, če pa imam denar raje jaz v svojem žepu.
https://www.youtube.com/watch?v=LVWg5-fwJRM
Anja Dangubič