Eurostat je objavil mesečno poročilo podatkov o azilu za april 2024. Medtem ko smo ves čas osredotočeni na število prošenj za azil, ki jih vložijo odrasle osebe, lahko tudi mladoletne osebe brez spremstva zaprosijo za azil. Te imajo pravico ostati na ozemlju države gostiteljice do dokončne odločitve o statusu, naknadno pa lahko v državo gostiteljico pripeljejo tudi družinske člane.
Aprila 2024 je za mednarodno zaščito v državah EU zaprosilo 76.695 prosilcev za azil, 2790 od teh je bilo mladoletnikov brez spremstva – gre za mladoletne osebe, stare od 14 do 17 let. Zanje veljajo malce drugačna pravila, ki na koncu koristijo ilegalnim migrantom in vplivajo na povečanje njihovega števila v državi gostiteljici.
Aprila 2024 je za mednarodno zaščito v državah EU zaprosilo 76.695 prosilcev za prvi azil (nedržavljanov EU), kar je 12 odstotkov več kot aprila 2023 (68.535). Bilo je tudi 7260 naknadnih prosilcev, kar predstavlja 26-odstotno povečanje v primerjavi z aprilom 2023 (5750). Aprila 2024 so Sirci ostali največja skupina prosilcev za azil (12.075 prosilcev, ki so prosili prvič). Sledili so jim Venezuelci (6125) in Afganistanci (5610).
2790 od vseh prosilcev je bilo mladoletnikov brez spremstva – večina jih prihaja iz Sirije (935) in Afganistana (405). Država EU, ki je prejela največ prošenj za azil mladoletnikov brez spremstva, je bila Nemčija (1165), in sicer pred Nizozemsko (455).
Azilni pravni režim EU obravnava mladoletnike brez spremstva kot posebej ranljivo skupino prosilcev za azil. Članice EU morajo pri uporabi zakonodaje EU upoštevati najboljše koristi otrok, in sicer skladno z listino Evropske unije, ki ureja temeljne pravice, in konvencijo Združenih narodov iz leta 1989, ki ureja otrokove pravice. Isto načelo je znova potrjeno tudi v vseh pravnih dokumentih, ki obravnavajo azil, je zapisano v The Law Library of Congress.
Mladoletne osebe imajo pravico ostati na ozemlju države gostiteljice do dokončne odločitve o njihovem statusu, sprejemni centri zanje pa morajo biti prilagojeni njihovim potrebam in ločeni od odraslih. Tisti, ki izpolnjujejo pogoje za status begunca, dobijo status begunca, če izpolnjujejo merila azilne zakonodaje EU, dodelijo jim lahko tudi subsidiarni status. Mladoletniki imajo poleg tega tudi dostop do izobraževanja in zdravstvene oskrbe. Mladoletniki brez spremstva, ki jih nacionalni organi priznajo za begunce, imajo pravico pripeljati svoje družinske člane v državo gostiteljico, kar pomeni, da obstaja velik manevrski prosto za odrasle, ki ga že izkoriščajo oz. ga še bodo.
Leta 2022 so mladoletniki brez spremstva v državah EU vložili 42.000 prošenj za azil, kar je največ po letu 2016. To je predstavljalo povečanje za tri petine v primerjavi s prejšnjim letom in nekoliko preseglo rast skupnih prošenj (+53 odstotkov), je poročal Eurostat. Skoraj polovico vseh prošenj mladoletnikov brez spremstva so vložili Afganistanci (20.000), to število pa se je v primerjavi z letom 2021 najbolj povečalo (+6500). Z razdalje so jim sledili Sirci (10.000, +5200). Kljub temu so na veliko nižjih ravneh vloge mladoletnikov brez spremstva iz Egipta, Turčije, Tunizije, Indije, Jemna, Burundija in Ukrajine (v padajočem vrstnem redu) dosegle raven brez primere.
Leta 2022 jih je za azil največ zaprosilo v Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem
Več kot polovica vseh prošenj za mednarodno zaščito mladoletnikov brez spremstva so vložili v Avstriji (13.000 ali 31 odstotkov), Nemčiji (7300, 17 odstotkov) in na Nizozemskem (4200, 10 odstotkov). V Avstriji in na Nizozemskem, pa tudi v Bolgariji (3400), Franciji (1000) in na Cipru (900), so bile številke za leto 2022 najvišje v zgodovini (glej graf). Nasprotno so se v Romuniji in Sloveniji prijave mladoletnikov brez spremstva znatno zmanjšale v primerjavi z najvišjo ravnjo v prejšnjem letu. Od vseh prošenj, vloženih v Avstriji, Bolgariji, na Nizozemskem in Norveškem leta 2022, so jih več kot 10 % vložili mladoletniki brez spremstva.
I. K.