Medtem ko Bruselj danes odloča o morebitnem postopku zaradi presežnega primanjkljaja Golobove vlade, so danes njeni predstavniki na tiskovni konferenci predstavljali hvalisanja na račun njihovega dobrega dela.
Vlada pod vodstvom prvaka Svobode Roberta Goloba, ki opravlja tekoče posle, se je danes sestala na svoji zadnji seji. Vlada je mandat začela 1. junija 2022 z napovedmi strukturnih reform, od katerih državljani niso kaj prida videli.
Robert Golob je po seji vlade skupaj z Luko Mesecem in Matejem Arčonom predstavil ključne ukrepe, ki jih je vlada sprejela v mandatu 2022–2026 za stabilno, razvojno in odporno Slovenijo. Po domače povedano, sadili so nam rožice o tem, kako uspešen mandat je za njimi. A podatki kažejo povsem drugačno sliko.
Slovenija na črni listi – bodo proti nam uvedli postopke?
Hkrati pa se Slovenija sooča z resnimi opozorili iz Bruslja. Evropska komisija je prav danes v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra odločala o morebitni sprožitvi postopka presežnega primanjkljaja proti Sloveniji ter ji izdala priporočila na področju fiskalne in gospodarske politike.
Po zadnjih napovedih Evropske komisije in domačih ocenah naj bi javnofinančni primanjkljaj v Sloveniji letos presegel referenčno mejo treh odstotkov BDP (projekcije se gibljejo okoli 3,3–3,4 odstotka), prihodnje leto pa bi se lahko še povečal. To sledi lanskemu primanjkljaju v višini 2,5 odstotka BDP.
Evropska komisija je naposled ugotovila, da Slovenija ni presegla meje treh odstotkov javnofinančne primankljaja. Glede na ugotovitve v Bruslju, je slovenski javnofinančni primakljaj lansko leto znašal 2,5 odstotka BDP. A pozor, odhajajoča vlada letošnji javnofinančni primakljaj načrtuje v višiji 3,4 odstotka, glede na spomladansko napoved EK pa bo ta znašal 3,3 odstotka. Evropska komisija predvideva, da bo ta prihodnje leto še večji in sicer 3,5 odstotka, poroča STA.
Golobova vlada je torej lastne finančne težave preložila na prihajajočo vlado Janeza Janše. Tako so namreč zapisal na Evropski komisiji: “V luči te ocene komisija meni, da ni razlogov za odprtje postopka v zvezi s presežnim primanjkljajem. (…) Bi pa lahko postopek proti Sloveniji sprožili jeseni, če ne bo pravočasno in verodostojno sprejela zadostnih popravljalnih ukrepov,” je v poročilu zapisala Evropska komisija.
Golobove posajene rožice
Spomnimo, da je odhajajoča Golobova vlada v zadnjih mesecih vztrajala, da so javne finance stabilne kljub izzivom, finančni minister Klemen Boštjančič pa je napovedi označil za konzervativne.
V tem stilu je potekalo tudi slovo Golobove vlade. Golob se je zahvalil državljanom in zaposlenim v javnih službah za požrtovalnost. Med vrsticami je priznal, da je njegova vlada delovala počasi in ukrepe uvajala prepozno. Dejal je namreč, da spremembe marsikdaj niso prišle tako hitro, kot bi si želel tudi sam, ampak da “zrele politike ne merimo le po obljubah, ampak po dejanjih in rezultatih”. Kritični državljani se ob teh besedah upravičeno vprašajo, katera so ta dejanja in rezultati, ki bi kazali na “zrelo politiko”. Poglejmo zgolj primer uzurpacije javnega medija RTV in omejevanja dela zdravnikov. Gre za dva ključna cilja odhajajoče vlade, ki sta povzročila zgolj podaljšanje čakalnih vrst in povečanje propagandnega poročanja v javnem prostoru.
Boštjančič je ponovno dejal, da Golobova vlada zapušča javne finance v dobrem stanju. Kot smo lahko prebrali zgoraj, je finančni minister zgolj preložil finančne težave vlade na naslednjo vlado.
Mesec je povedal, da je bila blaginja v državi bistveno izboljšana. Pozabil pa povedat, da je ob koncu mandata neizpodbitno jasno, da je lagal glede, parafraziramo, največjega vala gradnje nepremičnin v zgodovini Slovenije. Volivci ga niso videli. Tako kot upokojenci niso videli dolgotrajne oskrbe, kljub temu, da zanjo plačujemo vsi.
Na koncu so priznali, da so delali tudi napake. Golob je napovedal, da se bo udeležil primopredaje poslov z Janezom Janšo. Kot je dejal, imata pri tem že prakso. Vprašanje je bilo relevantno, saj se je pred tem špekuliralo, da se je morda ne bo udeležil.
C. Š.