Medtem ko Bruselj danes odloča o morebitnem postopku zaradi presežnega primanjkljaja Golobove vlade, bodo njeni predstavniki na tiskovni konferenci predstavljali hvalisanja na račun njihovega dobrega dela.
Vlada pod vodstvom prvaka Svobode Roberta Goloba, ki opravlja tekoče posle, se je danes sestala na svoji zadnji seji. Vlada je mandat začela 1. junija 2022 z napovedmi strukturnih reform, od katerih državljani niso kaj prida videli.
Robert Golob bo po seji vlade skupaj z Luko Mesecem in Matejem Arčonom predstavil ključne ukrepe, ki jih je vlada sprejela v mandatu 2022–2026 za stabilno, razvojno in odporno Slovenijo. Po domače povedano, sadili nam bodo rožice o tem, kako uspešen mandat je za njimi. A podatki kažejo povsem drugačno sliko.
Slovenija na črni listi – bodo proti nam uvedli postopke?
Hkrati pa se Slovenija sooča z resnimi opozorili iz Bruslja. Evropska komisija bo prav danes v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra odločala o morebitni sprožitvi postopka presežnega primanjkljaja proti Sloveniji ter ji izdala priporočila na področju fiskalne in gospodarske politike.
Po zadnjih napovedih Evropske komisije in domačih ocenah naj bi javnofinančni primanjkljaj v Sloveniji letos presegel referenčno mejo treh odstotkov BDP (projekcije se gibljejo okoli 3,3–3,4 odstotka), prihodnje leto pa bi se lahko še povečal. To sledi lanskemu primanjkljaju v višini 2,5 odstotka BDP.
Komisija bo tako ocenila, ali bo Svetu EU predlagala uradni začetek postopka, ki bi lahko vodil v obvezna priporočila za zmanjšanje primanjkljaja in morebitne sankcije v primeru neizpolnjevanja.
Spomnimo, da je odhajajoča Golobova vlada v zadnjih mesecih vztrajala, da so javne finance stabilne kljub izzivom, finančni minister Klemen Boštjančič pa je napovedi označil za konzervativne.
C. Š.