Razni socialistični ideologi so hitro pograbili islandsko “študijo” uvedbe krajšega delovnega tedna v javnem sektorju. Najnovejši izsledki namreč kažejo, da je islandsko gospodarstvo s krajšanjem delovnega tedna doseglo boljše rezultate od večine drugih evropskih držav. A pri tem ni zanemarljivo zavedanje, da javni sektor ni tisti, ki poganja gospodarsko rast.
Med letoma 2015 in 2019 je Islandija izvedla dva obsežna poskusa, v okviru katerih so se zaposleni v javnem sektorju lahko odločili za delovnik, ki je namesto 40 ur na teden trajal 35 oziroma 36 ur na teden, poroča Forbes Slovenija.
Ob analizi dela 2.500 ljudi, ki so tedaj predstavljali odstotek tedanjega aktivnega prebivalstva, so prišli do ugotovitve, da so zaposleni naredili enako kot prej, ob tem pa je prišlo tudi do izboljšanja njihovega dobrega počutja. “Manj je bilo stresa, izgorelosti, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja je bilo boljše.”
Ker je Mednarodni denarni sklad nedavno prišel do ugotovitve, da je islandsko gospodarstvo lani zraslo za pet odstotkov, kar predstavlja “drugo najvišjo stopnjo rasti med bogatimi evropskimi gospodarstvi za Malto”, ne čudi, da je marsikdo pograbil omenjeno idejo. Še posebej, ker je znano, da se je od tedaj, ko je bila sicer narejena raziskava v javnem sektorju, povečalo število ljudi s skrajšanim delovnim časom. “Nekateri pri nas glasno nasprotujejo vsakemu posegu v dobičke kapitala in v regulacijo trga dela. Medtem pa progresivne države uvajajo ukrepe, kot je skrajšani delovni čas, in žanjejo uspehe. P. S.: Pri nas so delodajalci nasprotovali že ideji prostovoljnega krajšega delovnega časa,” se namreč denimo glasi primer komentarja na družabnem omrežju X, ki kaže na naklonjenost do krajšanja delovnega časa in izsledka študije.
Mesec še vedno za možnost 30-urnega delovnega tedna
Skrajšanju delovnega časa je še posebej naklonjen minister za delo Luka Mesec, ki je na začetku lanskega leta napovedal zakonsko uvedbo možnosti 30-urnega delavnika s pravicami polnega delovnega časa. Ker v vseh panogah uvedba skrajšanega dela ni mogoča, se je seveda Meščevemu predlogu uprlo gospodarstvo. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je tedaj denimo opozoril, da imajo mnogi že sedaj težave s tem, kako sploh priti do kadra. Po Cvarovih besedah je v mnogih panogah potrebno, da so zaposleni fizično prisotni. “Tiste panoge, ki ne bi imele možnosti uvedbe 30-urnega delovnika, bi bile tako v še težjem položaju pri pridobivanju kadrov,” je bil jasen.
Znake kritik je bilo tako mogoče pričakovano slišati iz domov starejših občanov, saj je znano, da se tam soočajo s kadrovsko problematiko. Podjetnik dr. Aleš Štrancar je za Družino predlog o skrajšanju delavnika označil za tako nor, da si po njegovem niti komentarja ne zasluži. “Se vidi, da je zrasel na zelniku ljudi, ki so že pred leti zboleli za akutnim ‘lenitisom’. Zdravijo pa ga s preveliko dozo opojnih substanc.”
Zaradi pritiskov delodajalcev, ki jim vlada tekom mandata vseskozi nalaga dodatne obremenitve, možnost 30-urnega delovnega tedna na koncu le ni bila vpeljana v zakonodajo. Kot kaže, je uvedba le-tega še vedno med njegovimi cilji, a očitno obstaja zavedanje, da bo realizacija težka. “Zadeva je še vedno aktualna in bo zagotovo predmet pogajanj tudi v drugem krogu sprememb in dopolnitev zakona o delovnih razmerjih. Prepričani smo, da je skrajšanje delovnega časa smiselna in potrebna usmeritev,” so za STA sporočili z Ministrstva za delo in dodali, da je paradoksalno, “da je od uvedbe osemurnega delovnika prišlo do izjemnega tehnološkega napredka, zaradi česar bi morali delati manj, vendar smo postali celo bolj obremenjeni kot prej”.
S. K.