Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je naš medij Nova24TV leta 2023 spoznala za odgovornega storitve prekrška po 5. točki prvega odstavka 528. člena ZTFI, po katerem so družbo in njenega direktorja obtoževali, da je delničarjem prepozno razkril nakup delnic, ki presegajo prag pomembnega deleža družbe. Na podlagi tega nam je ATVP izrekla globo v znesku 25.000 evrov ter naložila plačilo sodne takse v znesku 2500 evrov, prav tako je direktorju Nova24TV naložila kazen v vrednosti 1300 evrov. Zdaj je okrožno sodišče v Ljubljani razsodilo v naš prid. Propadel je še en poskus izčrpavanja našega podjetja.
Boris Tomasič je 24. maja 2022 sklenil kupoprodajno pogodbo z odložnim pogojem za prenos delnice Nova24TV, kjer je bil dosežen prag pomembnega deleža (tj. 15-odstotni delež glasovalnih pravic). ATVP je družbo obtoževala, da se je informacija objavila na spletni strani družbe šele 10. junija 2022, s čimer je bila kršena določba 147. člena ZTFI. Sicer je šlo res za napako, a za povsem trivialno in nenamerno napako, za katero se običajno izreče le opomin. Sodišče se je s tem strinjalo in odločbo AVTP razveljavilo v delu, kjer je direktorju in družbi naložila plačilo visoke denarne kazni.
Direktor in družba sta vložila enotno zahtevo za sodno varstvo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da se izpodbijana odločba o prekršku odpravi in postopek ustavi, saj sta dokazovala, da je je izpodbijana odločba o prekršku obremenjena z bistvenimi kršitvami določb postopka. ATVP je namreč neutemeljeno zavrnila dokazni predlog za zaslišanje direktorja, ki je bil predlagan glede vseh relevantnih dejstev in okoliščin v zvezi z očitanim prekrškom, še zlasti pa v povezavi z okoliščinami, ki utemeljujejo izrek opozorila namesto sankcije, saj je glede na pomen dejanja po veljavni zakonodaji opozorilo zadosten ukrep. V odločbi ni bilo nikjer pojasnjeno, zakaj naslovni organ ni izrekel opomina namesto sankcije.
Obrazložitev ATVP je sicer vsebovala navedbo, da zamuda v konkretni zadevi “ni zanemarljiva”, vendar ni upoštevala oziroma ni utemeljila, zakaj naslovni organ ni uporabil določb, ki urejajo izrek opozorila v primerih, ko so podane olajševalne okoliščine, ki predmetni prekršek delajo posebno lahek (prvi odstavek 21. člena ZP-1), oziroma ko je storilec pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo.
Izpodbijana odločba tudi ni ustrezno upoštevala, da so v konkretni zadevi podane okoliščine, ki izkazujejo, da gre za prekršek neznatnega pomena, oziroma najmanj, da so prisotne olajševalne okoliščine, ki predmetni prekršek naredijo posebej lahek. Kršitelja sta namreč še pred izdajo odločbe izpolnila predpisano obveznost, škoda pa ni nastala. S tem je podana kršitev po peti alineji prvega odstavka 62. člena ZP-1.
Kot so razložili na Nova24TV, je bila v predmetni zadevi pogodba o prenosu poslovnega deleža sklenjena 24. maja 2022, a je bila sklenjena z odložnim pogojem, saj je bila njena realizacija odvisna od (ne)soglasja Ministrstva za kulturo. Šlo je za prenos delnic pravne osebe, ki je izdajatelj medija, kar pomeni, da je bilo treba skladno z določbami Zakona o medijih (ZMed) pridobiti potrebna predhodna soglasja. Če Ministrstvo za kulturo soglasja ne bi izdalo, Boris Tomašič ne bi pridobil poslovnih deležev.
Podatek v obrazcu P-DEL, ki ga je izdala ATVP, je bil vpisan brez upoštevanja tega dejstva. Zato je ugotovitev, da je bil zavezovalni pravni posel sklenjen že 24. 5. 2022, nepopolna oziroma je bilo treba upoštevati še soglasje Ministrstva za kulturo, ki je bilo izdano 30. 5. 2022. Glede na to, da je bilo soglasje izdano šele takrat, je Boris Tomašič šele nato pristopil k vsem potrebnim aktivnostim za izvedbo in realizacijo prenosa poslovnega deleža.
Administrativna napaka
Sicer je bilo obvestilo javnosti oziroma delničarjem pomotoma objavljeno šele 10. junija 2022, medtem ko naslovni organ ni bil obveščen, kar je bila povsem administrativna pomota. Tomašič je to odkril šele po prejemu poizvedbe naslovnega organa in je z dopisom dne 5. septembra 2022 zahtevani obrazec takoj posredoval. Glede na navedeno so zaključki, ki jih navaja predmetna odločba, napačni, saj izpodbijana odločba govori o zavestni malomarnosti, ki pa glede na dejansko stanje – o katerem je bilo predlagano tudi zaslišanje odgovorne osebe – ni in ne more biti izkazana. Odgovorna oseba se je lahko zanesla, da bodo zaposleni pri prvem kršitelju upoštevali njegovo navodilo, oziroma ni mogla pričakovati tovrstne administrativne napake. V vsakem primeru pa je bil drugi kršitelj v trenutku storitve dejanja – glede na izjavo o dejstvih in okoliščinah – v trenutku opustitve dolžnega ravnanja največ nezavestno malomaren, saj se ni zavedal, da njegovega navodila ne bodo spoštovali.
Stopnja krivde bi se morala v izpodbijani odločbi odražati v izrečeni sankciji, torej tako pri višini izrečene globe (po 26. členu ZP-1) kot tudi pri presoji glede izreka opomina.
Sodišče je ugotovilo, da je ATVP izpustila bistveni element vsake odločbe o prekršku oziroma njegovega izreka – konkretizacijo njene odgovornosti. Zato o obstoju prekrška v delu pravne osebe ni mogoče govoriti. Zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti je bilo treba v tem delu izpodbijano odločbo o prekršku spremeniti po uradni dolžnosti in postopek o prekršku zoper pravno osebo na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustaviti. Posledično se pravni osebi globa ne izreče in sodna taksa ne določi.
Sicer sodišče ugotavlja, da je storilcu prekršek dokazan in da je zanj tudi odgovoren, kot je to ugotovil že prekrškovni organ, a da prekršek tudi samoiniciativno popravi. Sodišče je zato ugotovilo – enako kot opozarja tudi storilec – da so v tem primeru izpolnjeni pogoji za milejše kaznovanje, in sicer za izrek opomina. Pri svoji odločitvi je upoštevalo dejstvo, da so bile ugotovljene nepravilnosti odpravljene takoj, ko je storilec prepoznal svojo napako, saj je bila informacija o spremembi pomembnega deleža v pravni osebi NOVATV24.si objavljena 10. 6. 2022. Res je, da bi morala biti objava izvedena 27. 5. 2022, vendar gre za razmeroma krajši časovni zamik, pri čemer morebitna škoda, ki bi zaradi tega nastala, ni bila izkazana ali ugotovljena.
Nadalje sodišče ugotavlja, da je storilec prekršek odkrito priznal in obžaloval, da po razpoložljivih podatkih sodišča doslej ni bil kaznovan za tovrstni prekršek, predvsem pa, da je bila ugotovljena kršitev odpravljena samoiniciativno, še preden je prekrškovni organ ugotovil prekršek, in skoraj leto dni pred uvedbo prekrškovnega postopka.
Vse te okoliščine so kazale na to, da so izpolnjeni pogoji za to, da se storilcu oziroma odgovorni osebi za ugotovljeno kršitev izreče zgolj sankcija opomina, kot je to predlagal tudi storilec. Na odločitev sodišča ne more vplivati niti dejstvo, da je bila ugotovljena kršitev po navedbah prekrškovnega organa uvrščena med hujše kršitve po zakonu. Nenazadnje iz odločbe ni konkretno razvidno, zakaj naj bi šlo za hujšo kršitev tudi v primeru takojšnje odprave le-te ter ali je zaradi nje nastala kakršna koli škoda ostalim družbenikom oziroma zakaj bi jim lahko nastala.
30 evrov namesto 25.000 tisoč evrov
Glede na navedeno je sodišče zahtevi za sodno varstvo storilca ugodilo in izrečeno sankcijo za očitani prekršek izreklo opomin ter 30 evrov sodne takse. Kazen AVTP je bila s tem razveljavljena.
Poraja pa se vprašanje: Zakaj je ATVP tako trmasto vztrajala z bizarno denarno kaznijo za trivialni prekršek in pri tem povsem spregledala, da se pri takšni (nenamerni) kršitvi vedno izreče le opomin? Je šlo zopet za namerni poskus izčrpavanja naše družbe?
I. K.