Potem ko sta sodniku Zvjezdanu Radonjiću, ki je izrekel oprostilno sodbo dr. Milku Noviču v primeru umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika in si drznil spregovoriti o nedopustnih pritiskih, da mora Noviča obsoditi, hrbet obrnila tako sodni svet kot tudi komisija za etiko in integriteto pri sodnem svetu, je zgledu sledil tudi predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik. Pogačnik je šel celo tako daleč, da je zoper Radonjića predlagal disciplinski postopek. Radonjić pa mu ni ostal dolžan in je v komentarju izpostavil, da ni prvič, da se je znašel v primežu Pogačnika, in zaskrbljeno dodal, da si nekdo želi uničiti pravno državo, pri čemer pa sodeluje tudi nekdo iz sodstva.
V zvezi s katastrofalnim stanjem v sodstvu je nedavno v intervjuju spregovoril tudi vrhovni sodnik Jan Zobec, ki je poudaril, da problem sodstva ne predstavljajo sodniki, ampak vodstvena struktura. “Sodniki so problem samo, kolikor so soudeleženi pri imenovanju teh ljudi na položaje vodstvene strukture,” je bil jasen. V komentarju se je Radonjić uvodoma navezal na prispevek Zobca, ki je prav tako opozoril na zlorabo upravičenj, ki jih je Etična podelila sama sebi in s katerimi dobesedno izvršuje inkvizicijo v vrstah sodstva. “K temu, kar je zapisal Zobec, ne more dodati ali odvzeti ene same črke prav nihče. A sem dolžan, zaradi bralcev, umestiti njegovo ‘etapno’ analizo relacije predsednik sodišča-Etična v celoten sklop dogodkov; le tako bodo bralci zmožni dojeti pošasten obseg zlorabe.”
Radonjić pojasnjuje, da se je prvič v primežu predsednika sodišča marjana pogačnika (mali začetnici nista posledica slovnične nepoučenosti) znašel pred nekaj leti, točno več ne ve, zakaj, vendar domneva, da zaradi precejšnje učinkovitosti in strokovnosti (lastne, ne Pogačnikove). “Sprožil je disciplinski postopek iz tako smešnih razlogov, da so se vsi naokoli zgražali. Toda trije neuki ali pokvarjeni disciplinski sodniki (ker jih ne poznam, se ne morem opredeliti) so ugotovili disciplinski prekršek tam, kjer ga ni moglo biti, ter me kaznovali z znižanjem plače.”
Njihovo svinjarijo je po pritožbi pritožbeni senat treh vrhovnih sodnikov spremenil v oprostitev. “Vsi trije ‘sodniki’ prve stopnje so, na sramoto sebe samih in sistema, še vedno sodniki; njih imen iz higieničnih razlogov ne zapisujem, omembe si ne zaslužijo, niso vredni črnila na papirju.” Ob tem Radonjić poudarja, da so dokazali, da sodniku v disciplinskem postopku ni obrambe; na prvi stopnji ga čaka le in samo obsodba. “Kako ti trije mesarji sodijo navadnim državljanom, če na ta način sodijo kolegom sodnikom, si lahko zamislite sami. V senatu treh vrhovnih sodnikov sta se nahajala Karmen Iglič Stroligo in Branko Masleša; karkoli si bralci mislijo o njiju (predvsem o slednjem), sem zaradi resnicoljubnosti dolžan poudariti pošteno in profesionalno ravnanje, tretjemu članu ali članici se opravičujem, pozabil sem, kdo je bil tretji član senata, tudi njemu se ob tej priliki zahvaljujem, ne toliko zaradi mene kot zaradi ohranitve ugleda sodstva.”
Po besedah Radonjića je takoj zatem Pogačnik v sodelovanju z Antonom Panjanom predlagal pregled njegovega celotnega poslovanja, česar se je lotila zadnja partijska sekretarka ZKJ na sodišču Milena Jazbec Lamut. “Njena ocena mojega dela ni mogla biti drugega kakor zlonamerna, črkobralska, ponesrečena, zaradi vnaprejšnjih slabih namenov kot tudi zaradi njenega strokovnega siromaštva. Sledila je slaba ocena (moje, ne njene) sodniške službe, edina na tem oddelku v zadnjih 10 letih! V stroki so se križali.” Radonjić se je pritožil nad oceno, senat vrhovnega sodišča je oceno raztrgal, vrnil mesarjem nazaj v novo ocenjevanje, a spregledal njegovo zahtevo, da o oceni vnovič odloča drugo sodišče. “Zadevo je v roke dobila znova ista personalna komisija, ponovno producirala enak pravni abortus, ki ga je nov senat vrhovnih sodnikov v drugačni sestavi tokrat potrdil, v reci in piši treh odstavkih ‘obrazložitve’! Tudi imena slednjih se mi ne zdijo vredna črnila in papirja.”
Izživljanje, ki je sledilo, bolje pripravljeno
“Naslednje izživljanje Pogačnika je bilo bolje pripravljeno; skupaj z Igorjem Mokorelom in Panjanom so oblikovali predlog za moje disciplinsko kaznovanje, ponovno iz najbolj neumnih razlogov. Da bi lastnemu zmazku dodali pridih strokovnosti, so se obrnili na Etično, ki jim je, ob številnih kršitvah postopka, ugodila ter s podpisom petih nesrečnežev, vključno z Nino Betetto, potrdila Pogačnikovo ‘pravno naziranje’. Osokoljeni Pogačnik je hipoma predlagal uvedbo novega disciplinskega postopka, kar je prejela častna vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok, se izločila iz te svinjarije, ohranila lastno dobro ime in nekaj malega ugleda sodstva.”
“Podlost procesuiranja Pogačnikovih mazohizmov ni bila pod častjo Mitje Kozamernika, ki je prepisal Pogačnikovo pobudo in mi vročil sklep o uvedbi disciplinskega postopka sredi sojenja Milku Noviču!” Ob tem je izpostavil, da sodni svet v tem sploh ni zaznal pritiska na sodnika!! Uvedba postopka z implicitno predlagano kaznijo prenehanja sodniške službe za 11 pravnikov ni pritisk na sodnika med sojenjem!! “Med njimi se je znašel odvetnik Emil Zakonjšek, ki sem ga kot sodnik odvetnika poslušal ure in ure, ko je branil obdolžence in zastopal zasebne tožilce po zasebnih tožbah, ko je minimalne vrednostne anomalije koristil za zahteve po oprostitvah ali obsodbah. Človek tako senzibilnega občutka za minimalna odstopanja ni zaznal, da je uvedba disciplinskega postopka zoper sodnika, ki naj izgubi funkcijo sredi zahtevnega sojenja, pritisk nanj!!! Kratko malo usoda mene tretjega discipliniranja visi v zraku, vendar je modus operandi postavljen: bestialna, psihopatska Pogačnikova udbo-mafijska pobuda, kateri sledi potrditev Etične, čemur sledi disciplinski postopek, v katerem sodnik nimam na prvi stopnji prav nikakršnih možnosti, tokrat morda tudi na drugi ne! Vse to zelo verjetno usklajeno in usklajevano na relaciji pogačnik-panjan-mokorel-kozamernik-betetto in po potrebi še kdo.”
Primer Novič kot dopolnitev shematike zla z uvedbo zla sodnega sveta
Četrti primer pritiska, to je Novič, ponuja dopolnitev shematike zla z uvedbo sodnega sveta, izpostavlja Radonjić. “Najprej pred Pogačnikovo pisarno v petek do 18. ure dežurata državna tožilka in nek odvetnik, nakar se zahteva sodnikova izločitev, nakar vodja Specializiranega državnega tožilstva zahteva sodnikovo discipliniranje, nakar se sredi postopka zahteva izločitev, nakar se zoper sodnika uvede disciplinski postopek itd. itd. (kar za sodni svet ni nikakršen pritisk!!!). Potem Pogačnik pošlje stvar v presojo sodnemu svetu, ki potrdi Pogačnikove ‘strokovne’ trditve, obrazložene v reci in piši petih stavkih (!!!), nakar se angažira Etična, ki 3. 9. 2019 brez postopanja, arbitrarno, neobrazloženo ugotovi neetičnost, nakar 24 ur kasneje (!!) Pogačnik poda disciplinski predlog, naj me razrešijo. Torej, še preden bi se sploh lahko po uradnih poteh seznanil z mnenjem Etične!! Povsem očitno mu je Etična Betetto po telefonu nemudoma sporočila, da lahko sprosti pobudo, da mu je ‘strokovno pokrila hrbet’, nakar že 5. 9. 2019 sledi pobuda Mitji Kozamerniku na mizo, naj nemudoma sproži disciplinski postopek. Tudi tokrat, enako kot vsakič prej, nimajo prav nikakršnih argumentov za disciplinsko obsodbo, a za njih argumenti ne predstavljajo ničesar; med disciplinskimi ‘sodniki’ bodo zlahka našli tri nove mesarje. Vsi našteti likvidatorji, satrapi srednjeveškega aziatsko-predinkvizicijskega tipa znova na pohodu zoper to nekaj malo preostale časti in ponosa. Kozamernik je od 5. 9. 2019 do danes verjetno uspel prepisati Pogačnikovo pobudo, jo poslati v proceduro zatona pravne države ter v pridružene jim medije tipa Večer ali Dnevnik.”
“Tokrat me bodo gotovo odstrelili, odstranili, pokazali urbi et orbi, da njihova vsemogočnost ne pozna omejitev,” poudarja Radonjić. Pogačnik bo znova izvoljen za predsednika sodišča, njegova splošno znana primitivnost podbalkanskega vohljaškega tipa bo dobila ultimativno potrditev za vse bodoče mizerije, je prepričan. “Še to malo integritete in časti bo definitivno zapustilo Tavčarjevo 9, z zadnjimi nami, ki bomo skozi disciplinske postopke odstranjeni, v nauk drugim. Sodstvo si ne bo moglo opomoči vsaj 10 nadaljnjih let, kar je očitno tudi ultima ratio vseh teh postopkov. Nekdo si želi uničiti pravno državo na Slovenskem. Res ne vem, kdo, zanesljivo pa vem, kdo znotraj sodstva pri tem sodeluje!”
Hana Murn