Več sto tisoč ljudi že več dni v Madridu demonstrira zaradi poteze Socialistične stranke (PSOE), da bi prevzela oblast, pri čemer lahko stranka sestavi vlado le s kontroverznim dogovorom s separatističnimi strankami, ki ne le kršijo ustavo, ampak tudi grozijo, da bodo raztrgale Španijo.
Za špansko levico je duh pobegnil iz steklenice. V soboto je poleg več sto tisoč ljudi, ki so v središču Madrida znova protestirali proti paktom socialistične stranke o oblikovanju vlade, 30.000 ljudi v Baskiji zahtevalo samoodločbo regije.
Pedro Sánchez je v petek prisegel kot premier, potem ko ga je parlament z absolutno večino, s 179 glasovi za, pooblastil za sestavo vlade. Je pa za prevzem oblasti plačal visoko ceno, saj je moral doseči dogovor s separatističnima katalonsko in baskovsko stranko, brez katerih bi bil prisiljen razpisati nove volitve.
Na koncu se je Sánchez odločil za izdajo in sklenil pakte s separatisti, kar je vzbudilo pomisleke ne le glede ustavnosti njegovih dejanj, ampak tudi glede pravne države.
Kataloncem je obljubil zakon o amnestiji, ki bi vsem politikom, vpletenim v gibanje za neodvisnost, omogočil pomilostitev od leta 2012, vključno s Carlesom Puigdemontom, ki se že šest let skriva v Belgiji, potem ko ni mogel prevzeti odgovornosti za svojo neustavno razglasitev katalonske neodvisnosti leta 2017. Socialistična stranka se je odpovedala 20 odstotkom dolga regije do države (okoli 15 milijard evrov) in predala vso katalonsko železniško infrastrukturo in njeno upravljanje, ki je veljalo za nacionalni interes.
V zameno za glas baskovskih strank je obljubil, da jim bo v dveh letih dal lasten sistem socialne varnosti in priznal Baskijo kot narod.
Protestniki so ob podpori najmanj sto nevladnih organizacij in desnice novega predsednika vlade obtožili izdaje in nosili transparente z gesli, kot je: “Ne v mojem imenu: brez amnestije, brez samoodločbe.”
Dogodka sta se udeležila tudi vodja desničarske opozicijske stranke Vox Santiago Abascal in vodja Ljudske stranke (PP), ki je zmagala na letošnjih predčasnih volitvah, Alberto Núnez Feijóo, ki pa vlade ni sestavil le zaradi tega, ker za razliko od Sáncheza ni hotel prodati svoje države separatističnim strankam.
Na demonstracijah je Feijóo Sáncheza obtožil “dvigovanja zidov v španski družbi” in “ponižanja države”, čeprav je trdil, da je tako sprejel skrajne ukrepe za zaščito miroljubnega sobivanja španskega ljudstva. Nato je petkovo inavguracijo predsednika PS označil za prevaro in laž.
Oglasil se je tudi vodja Voxa Santiago Abascal, ki je ponovno omenil dogovore socialistične stranke o oblikovanju vlade kot “državni udar”. Nato je napovedal, da bo njegova stranka tudi v prihodnje podpirala vsa miroljubna gibanja, ker Španija ne more opustiti bitke.
Sicer že obstajajo znaki, da se separatistične stranke lotevajo razdelitve Španije. V baskovski regiji je na poziv stranke EH Bildu, ki sodeluje z nekdanjimi teroristi ETA in so tudi zaveznik Sáncheza, na ulice prišlo okoli 30.000 ljudi. Zahtevali so priznanje regije kot neodvisne države.
Udeležbe baskovskih separatistov na ulicah že nekaj časa ni bilo opaziti, saj gre za regijo, kjer so se težnje po samoodločbi močno zmanjšale po razpadu militantne skupine ETA. Zdaj je Sánchez s svojimi obljubami znova prebudil gibanje.
Tako Katalonci kot Baski so med pogajanji jasno povedali, da bodo, če bodo pomagali postaviti Sáncheza za premierja, postavili dodatne zahteve, med katerimi bo ena od njih, da lahko obe regiji postaneta zakonito neodvisni od Španije, kar strogo prepoveduje španska ustava. Če želi Sánchez v naslednjih štirih letih poleg pridobitve premierskega mesta sprejemati zakone, bo moral zadovoljevati potrebe separatističnih sil, posledično pa bo moral izpolniti tudi njihove najradikalnejše zahteve.
Rezultat bi lahko pomenil, da gre Španija po poti razpada, kar bi imelo ogromne posledice za vso Evropo.
I. K.