Hrvaška danes gosti vrh neformalne skupine MED9, ki združuje devet sredozemskih članic EU: Hrvaško, Slovenijo, Italijo, Francijo, Španijo, Portugalsko, Grčijo, Ciper in Malto. Skupina, ustanovljena leta 2013, pokriva približno tretjino članic unije, po hrvaških podatkih pa okoli 40 odstotkov ozemlja, 41 odstotkov BDP in 45 odstotkov prebivalstva. Slovenija in Hrvaška sta se ji pridružili leta 2021 na vrhu v Atenah. Lani je vrh gostil Portorož, letos predseduje Hrvaška.
V drugem največjem hrvaškem mestu so med drugimi francoski predsednik Emmanuel Macron, italijanska premierka Giorgia Meloni, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa. Prisoten je tudi slovenski premier Janez Janša.
Španski premier Pedro Sánchez je udeležbo v zadnjem trenutku odpovedal zaradi predčasnih volitev, ki jih je razpisal za 29. november. Posebna gosta sta monaški knez Albert II., povabljen zaradi dela na zaščiti morja, in jordanski prestolonaslednik Husein bin Abdulah II., ki govori o Bližnjem vzhodu. Na vrhu je tudi evropska komisarka za Sredozemlje Dubravka Šuica.
Hrvaški premier Andrej Plenković je ob odprtju dejal, da je Sredozemlje zaradi globalnih nestabilnosti postalo ključno strateško območje EU in da je stabilnost unije neločljiva od širše soseščine. Vojna v Ukrajini, nestabilnost na Bližnjem vzhodu, hibridne grožnje in gospodarski pritiski po njegovih besedah obremenjujejo varnost, gospodarstva in dolgoročno blaginjo. Oba letošnja vrha — aprila Pobuda treh morij v Dubrovniku, zdaj MED9 v Splitu — je opisal kot izraz “edinstvenega položaja Hrvaške kot sredozemnih vrat v srednjo Evropo”.
Prednostne teme hrvaškega predsedovanja so varnejše, bolj trajnostno in odpornejše Sredozemlje: varnost in nezakonite migracije, energetika, okolje in vode, demografija ter odnosi z južno soseščino, vključno z izvajanjem Pakta za Sredozemlje. Eden od namenov je uskladitev stališč pred zasedanjem Evropskega sveta prihodnji teden, zlasti glede novega večletnega finančnega okvira. V zaprtem delu naj bi se dotaknili tudi kohezije, kmetijstva, obrambe, konkurenčnosti in odnosa do Kitajske ter ZDA.
Macron je po poročanju Jutarnjega lista opozoril, da se mora Evropa nujno pripraviti na dve stvari: možnost novih ameriških napadov na Bližnjem vzhodu in težave z oskrbo s plinom. Opozoril je, da so cene prevoza danes desetkrat višje, omenil pripravljenost Francije in Italije na digitalni davek ter pozval k prožnosti in prihrankom v proračunu, a obenem opozoril na nevarnost “Evrope dveh hitrosti”.
Janša je v Split prispel v torek. Ob 18.30 se je bilateralno sestal s Plenkovićem. Hrvaški premier je na omrežju X zapisal, da sta govorila o sodelovanju pri boju proti nezakonitim migracijam in evropski perspektivi držav jugovzhodne Evrope ter da želita v duhu dobrososedskih odnosov reševati odprta vprašanja in krepiti politične in gospodarske vezi.
Drago mi je u Splitu na #MED9Summit2026 nastaviti kvalitetan dijalog koji vodimo sa slovenskim premijerom @JJansaSDS. U dobrosusjedskom ozračju želimo rješavati otvorena pitanja i dalje jačati političke i gospodarske odnose 🇭🇷🇸🇮.
Slovenija je treći najvažniji trgovinski partner Hrvatske – prošle godine razmjena je dosegnula 8,4 milijarde €, a nastavlja rasti i ove godine.
Razgovarali smo i o daljnjoj suradnji u suzbijanju nezakonitih migracija, kao i o europskoj perspektivi zemalja jugoistoka Europe.
— Andrej Plenković (@AndrejPlenkovic) October 6, 2026
Janša: nekaj je treba storiti za zmanjšanje migracij na balkanski poti
Janša je na novinarski konferenci po vrhu pozdravil izvajanje evropskega pakta o migracijah in azilu, ki po njegovih besedah že kaže določene rezultate, a opozoril na razlike med posameznimi migracijskimi potmi. “Število nezakonitih prehodov na zahodnosredozemski poti je precejšnje, vendar se zmanjšuje. Pri balkanski poti so razmere drugačne. Do začetka izvajanja pakta se številke niso zmanjševale, zato je treba nekaj storiti,” je dejal. “Očitno je, da imamo težave s prehodi prek Sarajeva in Beograda,” je ocenil in dodal, da je o tem na dvostranskih srečanjih v minulih dneh govoril tudi s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem in italijansko premierko Giorgio Meloni. Po njegovih besedah so problemu najbolj izpostavljene države na zunanjih mejah EU, ob tem pa jim je ponudil pomoč. “Želimo močan nadzor zunanjih meja in zmanjšanje nadzora na notranjih mejah oziroma njegovo popolno odpravo, saj je bil schengenski prostor uveden prav zaradi tega,” je poudaril.
Janša je kot eno pomembnejših vprašanj izpostavil tudi demografske razmere v Evropi. V devetih članicah MED9 živi okoli 200 milijonov ljudi, njihovo število pa zaradi razmerja med rodnostjo in umrljivostjo upada. Ob tem je ocenil, da Evropa na migracijske in demografske izzive ne more odgovoriti zgolj z gradnjo zidov na mejah. “Vsak dan po številu prebivalcev izgubimo eno manjšo lokalno skupnost. Iz zgodovine smo se naučili, da v takšnih razmerah ne moremo graditi zidov na mejah. Ne glede na to, koliko zidov zgradimo in kako visoki so, to ni učinkovito,” je izjavil.