Tri pomembna državna podjetja, Slovenske železnice, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) in 2TDK, so pri NLB odprla posebne račune za svoje referendumske kampanje. Podjetjem, za državne to seveda velja še prav posebej, zakon financiranje volilnih in referendumskih kampanj ostro prepoveduje. Vsa omenjena podjetja so s kampanjo že imela prve stroške: odprtje posebnih računov pri NLB ni zastonj. Stane vsaj nekaj deset evrov. Če ta strošek poplačajo iz svojih žiro računov, je v zakonu predpisana globa za nedovoljen prispevek za kampanjo, ki znaša med 6.000 in 20.000 evri. Še od 1.500 do 4.000 evrov pa za odgovorno osebo.
ŽARKO SAJIČ: NI POMOTA
“Če se želiš udeležiti kampanje je prav transparentno izkazati vsa sredstva. Če tega doslej kdo ni delal, je kršil zakonodajo. Vse mora biti transparentno, javno,” je povedal direktor podjetja 2TDK Žarko Šajič, ko sem preverjal, ali so v tem podjetju, ki je povsem v državni lasti, torej pod nadzorom vlade, posebni račun za kampanjo morebiti odprli po pomoti. Pojasnil je, da ne gre za pomoto. Sajič je povzel, da mu je uradnik Državne volilne komisije pojasnil, da se ne more prijaviti kot organizator kampanje, če ne odpre posebnega transakcijskega računa in zato ga je odprl. Po pošti je prijavo Državni volilni komisiji, ko je odprl poseben račun, tudi že poslal. Direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko pa je povedal, da prijave kampanje od nobenega od omenjenih podjetij, ki so vsa v državni lasti, še niso dobili. Pošta, se zdi, pač potuje nekaj časa. Za razlago zakona, ali državna podjetja smejo organizirati referendumske kampanje, je po oceni Vučka pristojno ministrstvo za javno upravo in ne Državna volilna komisija.
DARS: NITI CENTA NE MISLIMO PORABITI
“Saj ne gre za financiranje, mi ne bomo ničesar dali,” so se na vprašanje, ali ne kršijo zakona, ki prepoveduje, da bi podjetja financirala volilne ali referendumske kampanje, odzvali na Darsu, ki je tudi povsem v državni lasti. V službi za odnose z javnostjo so pojasnili, da so poseben račun za kampanjo odprli zato, da bi v medijih lahko predstavili stališče do dodatnega prispevka, ki ga bodo morali za ceste plačevati avtoprevozniki. To stališče bo: “Nam se prihodek od cestnine ne bo zmanjšal, bo le pribitek za avtoprevoznike.” O problemu, da zakon podjetjem ostro prepoveduje financiranje kampanj, pa so povedali, da ne nameravajo nič plačati: “Niti centa ne mislimo dati.” Težava trditve pa je, da so morali plačati vsaj strošek odprtja posebnega računa in da je ta strošek pozneje treba vključiti v poročilo, ki se pripravi o kampanji.
PRIJAVA LE ZA FINTO?
Možno je, da se državna podjetja kot organizatorji kampanj res prijavljajo le za finto, da bi jih mediji vabili v svoje oddaje, kampanje in stroškov z njo pa dejansko ne nameravajo imeti in plačati. A tudi to je sporno ravnanje. To je nategovanje medijev in javnosti, ki odžira prostor tistim, ki kampanjo res organizirajo. Da bi se prijavili kot organizator kampanje, menda razmišlja še vrsta podjetij. Slišati je, da tudi gospodarska in obrtna zbornica, menda pa tudi nekatera povsem zasebna podjetja.
Pri referendumih je parlament dopustil izjemo od sicer ostre prepovedi vseh plačil za kampanje pravnih oseb. Za to, da bi omogočil sodelovanje v kampanjah sindikatom in podobnim zainteresiranim organizacijam, je določil:
“Pravne osebe zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička, lahko prispevajo prispevke za referendumsko kampanjo.”
Uzakonjena je še dodatna posebnost, da si sme z denarjem davkoplačevalcev referendumsko kampanjo plačevati vlada, ki si je za ta namen iz rezerv že dodelila 97.000 evrov.
Za pojasnilo, kaj so svetovali državnim podjetjem o referendumskih kampanjah, sem vprašal ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi Boris Koprivnikar. Pojasnili so, če sporočilo prav razumem, da se državna podjetja lahko prijavijo kot organizatorji kampanj, ne smejo pa nič plačati za kampanje, ki jih organizirajo.
MINISTRSTVO: KAMPANJA DA, PLAČILO NE
Pojasnilo je bilo pripravljeno za ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, in jim je bilo posredovano 3. avgusta. Po ustnem povpraševanju pa je bila kopija mnenja 7. avgusta poslana tudi na Dars. To pojasnilo navajam v celoti:
“Skladno z ZVRK je organizator referendumske kampanje lahko zainteresirana pravna ali fizična oseba, ki je pobudnik zahteve za razpis referenduma, ali je zainteresirana za izid referenduma (npr. državljan z volilno pravico, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba s sedežem na območju Slovenije ter, kadar vlada tako odloči, pristojna služba vlade.
Za volilno kampanjo štejejo po drugem odstavku 1. člena ZVRK vse oglaševalske vsebine in druge oblike “politične” propagande, katere namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na referendumu. V skladu z zakonom je organizator referendumske kampanje torej lahko tudi pravna oseba; zakon ne vsebuje posebnih omejitev glede na lastniško strukturo pravne osebe. Organizator, ki želi sodelovati v kampanji mora 25 dni pred dnem glasovanja na referendumu odpreti poseben transakcijski račun z oznako “za referendumsko kampanjo” in pri tem navesti tudi referendum za katerega organizira kampanjo. Šteje se, da s tem dogodkom pridobi oseba status organizatorja. Dodatno so organizatorji referendumske kampanje najpozneje 25 dni pred dnem glasovanja dolžni sporočiti podatke o organizatorju referendumske kampanje Državni volilni komisiji. V skladu s 14. členom ZVRK lahko organizator referendumske kampanje pridobiva prispevke za volilno kampanjo le od fizičnih oseb. Pravne osebe ne smejo dajati prispevkov za financiranje volilne kampanje; z izjemo neprofitnih pravnih oseb zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička. Organizatorji morajo v 15 dneh po zaprtju posebnega transakcijskega računa AJPES predložiti poročilo o financiranju referendumske kampanje, ki se javno objavi na spletnih straneh AJPES.
Ob tem je pomembno vedeti, da denimo v medijskih soočenjih ne more sodelovati nekdo, ki ni formalno registriran kot »organizator referendumske kampanje«. Torej, če nekdo želi priti na tv kot udeleženec soočenja/debate ne gre drugače, kakor da se registrira (z vsem, kar sodi v ta postopek).”
DARS NISMO NA STRANI VLADE ALI OPOZICIJE
Iz Darsa so poslali še dodatno pisno sporočilo, ki ga tudi v celoti predstavljam:
“DARS d.d. se je prijavil za organizatorja referendumske kampanje o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper (ZIUGDT). Za potrebe kampanje je skladno z referendumsko zakonodajo pri poslovni banki začasno odprla račun za financiranje kampanje (za enomesečno vodenje računa so stroški – njegovo odprtje in zaprtje – 70,70 EUR). DARS d.d. ne bo financiral kampanje, torej zanjo ne bo namenil niti centa, ravno tako se ne bo opredeljeval glede navedenega zakona, ne bo ne na strani zagovornikov ne na strani nasprotnikov. Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper (ZIUGDT) opredeljuje družbo DARS d.d. kot deležnika v zagotavljanju finančne konstrukcije izgradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper. Družba DARS d.d. se je prijavlja za organizatorja referendumske kampanje izključno z namenom varovanja interesov DARS d.d., predvsem v smislu neposrednega sodelovanja pri pridobivanju, posredovanju in nadzoru informacij osredotočeno na vlogo družbe DARS d.d. opredeljeno v Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Zakon namreč predvideva pribitek na cestnino za tovorna vozila. Cestninski sistem in cestnina sta sicer v pristojnosti države. S pribitkom se družbi DARS d. d. neposredno ne zmanjšajo prihodki od cestninjenja tovornih vozil, lahko pa se odpre širše vprašanje področja cestnine, ki je kot prihodek za nas ključna, zato se z možnostjo vključitve v razprave želimo izogniti morebitnim manipulacijam.”