26. Liffe – za zahtevnejše filmoljubce

Foto: iStock

Letošnji Liffe bodo Štajerci lahko spremljali  v mariborskem Koloseju, v Ljubljani pa si boste filme lahko ogledali v Kinu Šiška, Slovenski Kinoteki, Kinu Komuna in v Cankarjevem domu. Zadnji film bo na sporedu 22. novembra.

Začel se je Ljubljanski mednarodni filmski festival (Liffe), ki že 26. leto v kinodvorane privablja ljudi, ki imajo radi “drugačne” filme. Včasih so jih vrteli na filmskem traku, zadnje čase pa jih povečini vrtijo le še na digitalnih nosilcih. Letos organizatorji med drugim obljubljajo pester spremljevalni program za otroke, izpostavljamo pa tudi tri najbolj priljubljene filme na letošnjem festivalu.

Letos bodo v sklopu Liffa potekale tudi filmske delavnice za otroke (foto: iStock).

Letos bodo v sklopu Liffa potekale tudi filmske delavnice za otroke (foto: iStock).

Letošnji Liffe primeren tudi za otroke in mlade
Organizatorji so letos na festivalu med drugim okrepili vzgojno-izobraževalni program za otroke in mlade. Pripravili so različne filmske delavnice in predavanja o filmu, primerne za različne starostne skupine. Prav tako je organiziran tudi program Kinobalon z izborom filmov za otroke in mlade.

Jastog (The Lobster)
Letos je med občinstvom izredno priljubljen film, ki predstavlja absurdno-komičen pogled na sodobna partnerska razmerja. Gre za prvi angleško govoreči film grškega režiserja Yorgosa Lanthimosa. Zakaj se ljudem zdi, da morajo vedno biti v razmerju? V filmu Jastog lahko zasledimo, kaj vse so ljudje pripravljeni narediti, da bi bili z nekom, slikovito pa prikaže tudi situacije, ki nas spremljajo med iskanjem partnerja.

Teheranske zgodbe (Ghesse-ha)
Film nas popelje v Teheran, kjer sledimo zgodbam sedmih ljudi različnih družbenih plasti – intelektualcev, umetnikov, delavcev, javnih uslužbencev. Enkrat je to zgodba o človeku, ki ga je ponižala birokracija, drugič o odvisnosti od amfetaminov, spet tretjič zgodba o ponižani materi samohranilki. Film, ki je prav tako navdušil občinstvo, je bil posnet v nenavadnih okoliščinah za celovečerec, saj niso imeli niti proračuna niti dovoljenja za snemanje.

Taksi (Taxi)
Iranski film, ki je bil prav tako deležen uradne prepovedi snemanja, je občinstvo verjetno pritegnil ravno s svojo drznostjo. Rumeni taksi vozi po živahnih in barvitih ulicah Teherana. Različni potniki vstopajo in izstopajo, vsak izmed njih pa odkrito izpove svoje poglede na sodobni Iran. Njihov izpraševalec je nihče drug kot režiser Jafar Panahi. Filmar je majhno kamero namestil kar na armaturno ploščo avtomobila.

Ogledali si boste lahko tudi črno-bele filme
Liffova tematska retrospektiva bo sicer tudi letos povsem v barvah, kar pa ne pomeni, da v celotnem programu ne boste našli nobenega črno-belega filma sodobne produkcije. Vredno jih je izbrskati in si jih ogledati že zato, da se prepričate, kako je lahko sodobna stvarnost »vizualno izumetničena«, pojasnjuje programski direktor.

Barvni filmi so v obdobju nemega filma veljali za izumetničene, nerealne, pretirano estetizirane, češ filmska stvarnost je vendarle črno-bela! Ironično pa danes enako velja za (enako maloštevilno) črno-belo produkcijo, ki je hočeš-nočeš postala estetska izjava; realizma vendarle ni mogoče podajati v monokromatski tehniki!

Modre prerokbe, ki so se skozi filmsko zgodovino izkazale za napačne:

»Film je iznajdba, ki je v tehnološkem smislu zanimiv trend, a mu ne prerokujem posebne prihodnosti« (1897);

»Zvočni film je modna muha, ki se ne bo obdržala, film je vendarle vizualni medij« (1928);

»Barvni film je predrag, predvsem pa se s težkimi kamerami in zahtevnim procesom razvijanja

finančno ne izplača« (1926).

 

Nina Knapič