Ris je na robu izumrtja, tako v Sloveniji, kot v sosednjih državah. Z namenom ohranitve risa so v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji začeli z mednarodnim projektom Life Lynx, ki bo predvidoma potekal vse do leta 2024, na območje Slovenije in Hrvaške pa bodo naselili 14 risov.
V okviru projekta bodo na Slovaškem in v Romuniji ulovili ter k nam preselili najmanj 14 risov, na dveh območjih v Sloveniji in enem na Hrvaškem. Poleg tega bodo naseljene rise opremili z GPS-ovratnicami in z njihovo pomočjo izvajali stalni monitoring. K preprečitvi izumrtja naj bi prispevala predvsem večja genetska raznolikost.
Evrazijski ris velja za največjo mačko, ki živi v Evropi, že v 18. stoletju pa se je začela njegova številčnost zmanjševati, predvsem zaradi izginjanja gozdnega prostora, lova ter vse večjega števila in širjenja naselij. Na območju Slovenije pa je bil razširjen vse od časa mostiščarjev, nato pa se je v 19. stoletju začelo njegovo izumiranje, v začetku 20. stoletja pa naj bi ris dokončno izumrl na tem območju. Ponovno je bil nato naseljen v naš prostor v sedemdesetih letih. Leta 1973 so tako v takratnem gojitvenem lovišču Medved na Kočevskem v naravo izpustili šest risov, tri samce in tri samice, ki so jih pripeljali v Slovenijo iz Slovaške. Ta populacija je nato naselila območje vse od Slovenije pa do Bosne in Hercegovine.
Kljub ponovni naselitvi grožnja ponovnega izumrtja zaradi parjenja v sorodstvu
Risa še danes uvrščamo med ogrožene vrste, saj mu (kot so na današnji tiskovni konferenci poudarili predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, Lovske zveze Slovenije in Univerze v Ljubljani) grozi ponovno izumrtje, predvsem zaradi majhne populacije in posledic parjenja v sorodstvu. “Problem nastane, ko se takšna majhna populacija skozi generacije in generacije pari. Prihaja do izgube genetske pestrosti. Populacija izgublja prilagodljivost, padata preživetje in reprodukcija. Posledično populacija postane še manjša, še bolj se pari sorodstvo. Temu pravimo vrtinec izumiranja,” je dejal raziskovalec z ljubljanske biotehnične fakultete Tomaž Skrbinšek. Trenutno v Sloveniji tako živi le še 10 do 20 risov.
Projekt je nastal tudi v okviru Strategije ohranjanja in upravljanja navadnega risa v Sloveniji (2016 – 2026), ki je bila sprejeta maja lani.
U. V.