Drago Jančar bo danes v Avstriji prejel državno nagrado za evropsko književnost!

Drago Jančar (Foto: STA)

Drago Jančar velja za enega najpomembnejših slovenskih avtorjev. V svojih zadnjih knjigah, kot je “In ljubezen tudi”, zgodba temelji na zgodovini Slovenije v času nacistične okupacije in zgodnje Titove diktature. Dogajanje je postavljeno skozi doživetje posameznikov, med katerimi se znajdejo napadalci, žrtve ali oboje hkrati. V celotni zgodbi pa je vsem skupno eno – iskanje ljubezni. Za omenjeno knjigo je prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo. “Brez protislovja vsaka slika v tendenci ostane totalitarna,” pa je zapisal Jančar v obrazložitvenem memorandumu.

Jančar se je rodil leta 1948 v Mariboru, njegov oče pa je bil med vojno zaprt kot pomočnik osvoboditeljem nacionalsocialistom. Kot otrok je pogosto slišal pogovore med očetom in njegovimi tovariši, v katerih je bilo nemalokrat slišati ogorčenost do stanja, ki so ga priborili: “Ali smo se borili za to?” so se spraševali. Svoj preboj pa je doživel šele po letu 1990, k čemur je prispevala tudi njegova literatura. V intervjuju za DerStandard je povedal, da so ga nekateri obravnavali kot nalezljivega, medtem ko so drugi o njem le molčali. Leta 1947 so ga aretirali zaradi “sovražene propagande” in zaprli, kjer je po njegovih besedah srečal nekaj zanimiv ljudi.

“Danes vemo, kaj je demokracija in kaj to ni, namreč različne oblike diktatur. Vemo, kaj so človekove vrednote in kaj niso. Do te vednosti pa v Evropi nismo prišli s kakšnim trenutkom, ko se je ljudem nenadoma v glavah posvetilo, kaj so te vrednote, pač pa skozi zgodovino antike in krščanstva, renesanse, racionalizma in razsvetljenstva, idej o socialni enakosti in nacionalizmov. Zgodovina Evrope je zgodovina tavanj in zmot, a tudi poguma in iskanja humanističnih idealov,” je poudaril. O svojih zgodbah pa je povedal takole: “V središču je strast do pripovedovanja zgodb. Moje literature zanima, kaj se dogaja z ljudmi, ki so na robu zgodovinskih dogodkov. Ker tudi v pretresih živijo s svojimi strahovi in ​​upi, svojo voljo do preživetja. Zanima me vprašanje dobrega in zla. Morda nas literatura spomni, da je človeško življenje pomembnejše od množice ljudi, ki so opijeni z velikim.”

V romanu In ljubezen tudi je opisal moč oziroma nemoč ljubezni prek zapletenega odnosa nekdanjega pripadnika enot SS in sodelavke Osvobodilne fronte, ki mu je pomagala, ko se je ranjen zatekel v njeno klet. Drago Jančar je v pogovoru ob predstavitvi knjige leta 2018 dejal, “da se na tej točki zgodi trenutek globokega sočutja in ljubezen za hip premaga vse, tudi ogromno razliko med njima”. Jančar v svojih delih velikokrat obravnava spore posameznika z družbenim okoljem. Po omenjenem romanu In ljubezen tudi je bil med njegovimi zadnjimi projekti potopis Postaje (2018), v uvodu katerega je zapisal: “Naj ne hodi po svetu, kogar zgodovina ne zanima.”

Drago Jančar (Foto: STA)

Avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo letno podeljujejo za celoten literarni opus evropske avtorice ali avtorja, ki je v mednarodnem prostoru še posebej opažen. V nemškem govornem prostoru sta bila med drugim zelo odmevna Jančarjeva romana Galjot in To noč sem jo videl.

Naslov novega romana Draga Jančarja In ljubezen tudi utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police.

Sara Kovač