“Prva stvar, ki vas vprašajo, je, če imate AK-47 in če znate plavati,” pravi Abdirizak Ahmed. To je vse, kar piratske mreže zahtevajo od svojih novih rekrutov. Abdirizak Ahmed je vodja boja proti piratstvu za polavtomatsko orožje v regiji Puntland, ki leži na severovzhodu Somalije in je dom za večino novodobnih piratov.
Pomorsko piratstvo je samo lani stalo svetovno gospodarstvo več kot 620 milijonov evrov, vsaj tako so izračunali pri neprofitni organizaciji Oceans Beyond Piracy, ki poskuša razviti globalno usklajen odgovor na ta problem. Ta se je zdaj razširil daleč preko meja Somalije vse do zahodne Afrike, Gvinejski zaliv pa je po mnenju mnogih zdaj najbolj nevarno vodno območje na svetu.
Modernizirani pirati
Ko pirati napadejo ladje, imajo na splošno dobro idejo, kaj bodo med napadom storili, saj je pošiljanje podatkov, kje točno se ladja nahaja, presenetljivo negotovo. Profesionalni hekerji vlomijo v internetno mrežo, ukradejo podatke o tovoru oziroma potnikih na ladji in jih prodajo na črnem trgu. “To je tudi razlog, zakaj pirati točno vedo, kje iskati zaželeno blago, saj to vedo že po ukradenih podatkih o črtnih kodah ali pa po serijski številki ladijskega kontejnerja,” pravi Bryan Sartin, generalni direktor ameriškega podjetja Verizon Risk, ki preiskuje zlorabe podatkov in kibernetskih napadov.
Pirati z droni
Novodobni pirati poskušajo vso tehnologijo uporabiti sebi v prid, tudi brezpilotna letala – drone. Te usmerijo nad nezavarovano ladjo ali ladjo brez posadke. “Še pred nekaj leti bi v pristanišča namestili svoje stražarje pod pretvezo, da so nedolžni ribiči,” je njihovo taktiko za BBC razkril Philippe Minchin s podjetja BCB International, ki je specializirano za reševalno in varnostno opremo.
“Ladijske družbe v Afriki želijo zmanjšati svojo odvisnost od močno oboroženih varnostnih enot, ker “stanejo bogastvo in pustijo države z grenkim priokusom, da se okoli kompleksnih trgovskih ladij sprehajajo oboroženi moški,” pravi viceadmiral Hudson.
Ni usmiljenja za pirate
“Pirati so nadvse iznajdljivi, ko je v igri gonja za zaslužkom. Se pa izboljšujejo tudi naše tehnologije, da jih zaustavimo. Nedavno smo uporabili t.i. laser dazzlerje, usmerjene zvočne naprave, ki povzročajo bolečino piratom, in t.i. pajkove mreže, v katero se lahko napadena plovila zapletejo,” pojasnjuje Hudson. Podjetje BCB International pa je ustvarilo še eno napravo, imenovano barakudina mreža, “ki jo izstrelimo z obale ali z ladje, njena tkanina pa se ovije okoli manjšega plovila ter ga tako onesposobi. Barakudina mreža je lahko izstreljena iz ročnega pnevmatskega topa ali pa iz daljinsko vodenega topa z ladijskega mostu ali kontrolne sobe,” pravi Minchin.
Večina nove opreme, kot je barakuda, je močno zmanjšala stopnjevanje napadov – in hkrati povečala možnost, da nedolžni ribiči napad preživijo.
Nedokončani posli
Nekaj je po vseh teh letih boja proti piratstvu jasno: boj proti piratstvu je stalen boj. Medtem ko se cene nafte potapljajo, so pirati splavali na površje ravno z nafto in krajo le-te, ob tem pa ponavadi še ugrabijo posadko. V prvi polovici letošnjega leta je takšno usodo doživelo kar 44 posadk, ki so jim podarili življenje v zameno za odkupnino – od tega se je 22 ugrabitev posadk zgodilo v Nigeriji, poroča Mednarodni pomorski urad.
Kar je skrb zbujajoče je, pravi nekdanji ameriški mornariški častnik in direktor Oceans Beyond Piracy Jon Huggins, da naj bi bilo kar 70 odstotkov vseh primerov piratstva zamolčanih oziroma nikjer zabeleženih. “V zahodni Afriki še nihče ni bil obsojen ali preganjan zaradi piratstva, čeprav je Nigerija poveča patrulje,” pravi Huggins.
Je pa uspelo zmanjšati napade piratov ob obali Somalije Abdirizaku Ahmedu z njegovimi prizadevanji in tudi zaradi mednarodnih vojaških operacij – in sicer za kar neverjetnih 90 odstotkov od leta 2013. Kljub temu Ahmed pravi, da si za to prizadeva že od leta 2010 in da je “izčrpan in zelo frustriran”, ker se še vedno čutijo posledice somalijske piratske krize.
Mimogrede, živinoreja v Somaliji prispeva kar k 40 odstonemu gospodarstvu, tako poroča organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Z večjim pomorskim dostopom pa bi ta številka lahko narasla na kar 60 odstotkov. Torej zaradi piratstva ne trpijo le ladijske družbe in trgovci, ampak je prizadetost mnogo širša.
M. S.