Imate “hrano bogov” tudi na vaši mizi?

Foto: Pixabay

Kaki je sladek jesenski sadež, vitaminska bomba, ki je vsekakor dobrodošel del jesenskega jedilnika. Vsebuje številne sestavine, ki s svojimi zdravilnimi lastnostmi blagodejno vplivajo na naše zdravje in počutje. V zadnjem desetletju se zanimanje zanj povečuje, vse pogosteje je na jedilnikih zdrave in uravnotežene prehrane.

Kaki izvira iz Kitajske, pa vendar je danes najbolj razširjen na Japonskem. V naše primorske konce so ga prinesli pred prvo svetovno vojno. V deželah na Daljnem vzhodu je po svoji priljubljenosti takoj ob agrumih in jabolkih. Zraste na drevesu, visokem povprečno med 3 in 15 metrov. Uspeva povsod, kjer uspeva trta in breskve; čas obiranja je november. Že stari Kitajci so poznali njegove zdravilne vrednosti, o čemer priča tudi njegovo botanično ime Diospyros, kar pomeni hrana bogov.

Zdravilni učinki
Znan je predvsem po številnih vitaminih in mineralih, predvsem po vitaminu A, B-kompleksu in vitaminu C, ki ga ima trikrat več kot jabolka. Zaradi številnih zdravilnih učinkov in njegovi obliki ga imenujejo tudi zlato japonsko jabolko. Po številu kalorij ga lahko primerjamo z banano ali sladkim grozdjem; 100 gramov kakija ima približno 80 kalorij.

Foto: Pixabay

Foto: Pixabay

Nekaj njegovih najbolj zdravilnih učinkov:
– pomaga pri razstrupljanju organizma, poživlja presnovo;
– znižuje holesterol;
– koristen za ledvice, jetra;
– izboljšuje vid, zdravje dlesni, zobovje in kosti;
– pripomore k lepi polti in zmanjšuje celulit;
– deluje proti utrujenosti in stresu ter povečuje odpornost.

Preberite tudi: V Strunjanu vsako leto prirejajo praznik kakijev, letos se bo odvijal med 13. in 15. novembrom.

Kaki na ljubljanski tržnici
Sladke rumeno-oranžne kakije lahko najdete na številnih tržnicah po Sloveniji. Njihova kvaliteta in tudi cena se razlikuje glede na izvor pridelave in sorto. Na ljubljanski tržnici lahko najdemo domače pridelovalce s Primorske z raznovrstno ponudbo v novembrskem času. Cene se gibljejo od 1,5 do 3 evre za kilogram.

Kaki na ljubljanski tržnici. Foto: A. D.

Kaki na ljubljanski tržnici. Foto: A. D.

“Pri nas v Goriških Brdih pridelujemo sorto tipo in še eno starejšo sorto, katere ime se je izgubilo. Imamo 70 dreves, vsako izmed njih je letos obrodilo med 30 in 40 kilogramov sadežev. Te prodajamo na naši kmetiji in tržnicah. Za kaki je najbolje, če so drevesa na čim bolj sončni legi in nekoliko na hribčku. Sadeže je treba nujno pobrati pred meglo, saj drugače počrnijo,” razlaga pridelovalec kakija Darjan iz Goriških Brd.

V Sloveniji je priljubljena vrsta kakija vanilija, ki pa je zgolj propagandni konstrukt, saj v resnici ne obstaja. Kakiji se namreč razlikujejo po strukturi glede na to, ali so oprašeni ali ne.

Kaki je odporen proti škodljivcem, zato ga ni potrebno škropiti
Odlična novica pri kakiju je ta, da je odporen proti škodljivcem in ga ni treba škropiti. Tako se lahko izognete mnogim kemikalijam in škodljivim snovem, ki bi sicer prodrle v sadež.

“Kaki je podobno kot figa nič kaj zahtevno drevo. Potrebno ga je le obrezati in morda malo pognojiti, medtem ko škropljenje sploh ni potrebno. No, vsaj pri nas na primorskem koncu ne, za uvožene pa ne morem reči,” pojasnjuje pridelovalec kakija.

Kakiji so odlični za pripravo marmelade, raznih krem ter peciva. Razrezanega na rezine lahko posušimo in ga uporabljamo kot suho sadje.

Anja Dangubič