Poljska slovi kot dežela zakladov. Številni so že odkriti, mnogi pa na to še čakajo. Čas izvora nekaterih sega v srednji vek, medtem ko so drugi iz poznejših zgodovinskih obdobij. Pred nekaj dnevi se je iskalcem zakladov znova nasmehnila sreča, saj so v nekem manjšem poljskem mestu odkrili dolgo pogrešano “časovno kapsulo”.
Nedavno je svetovno javnost vznemirila novica o odkritju t. i. “zlatega vlaka”, ki naj bi ga nacisti skrili v zaminiranem rudniškem rovu na območju Šlezije. Šlo naj bi za oklepni bojni vlak, v katerem so domnevno skrili dragocenosti prebivalcev Vroclava, depozite mestnih bank ter naropan nakit in umetnine. Vlak navkljub prizadevanjem arheologov do danes ostaja neodkrit, so pa iskalci zakladov pred nekaj dnevi odkrili dolgo pogrešano nemško “časovno kapsulo”, ki naj bi med drugim vsebovala tudi slovito Hitlerjevo knjigo Moj boj in srebrne kovance.
Skrivnostna “časovna kapsula” resnično obstaja!
Letos 6. septembra je bila odkrita že dolgo pogrešana nacistična “časovna kapsula”, ki je bila zakopana pod centrom Ordensburg v poljskem kraju Złocieniec. Zgodba o najdbi sega v leto 1934, ko je bil omenjeni kraj še nemški. V kapsuli, ki so jo zakopali pod zemljo, so shranili trak s filmom, na katerem je bila posneta slovesnost ob 600. obletnici ustanovitve mesta, uradne pečate in dokumente, tedanje časopise ter nemški denar. Tako so navajali zgodovinski viri, česar pa odprtje omenjenega predmeta ni v celoti potrdilo. Kakšne stvari namreč niso našli, so pa zato odkrili povsem druge, ki so šokirale javnost, še navaja zlocieniec.
Mein Kampf in srebro
Prav filma, ki so si ga iskalci tako želeli, v nacističnem zakladu ni bilo, se je pa našlo mnogo drugih zanimivih predmetov, kot so npr. srebrni kovanci. V kapsuli so odkrili tudi predvojno časopisje, fotografije mesta in celo dva izvoda knjige Mein Kampf. Poleg tega se arheologi lahko pohvalijo s kroniko mesta, napisano ob 600. obletnici obstoja Falkenburga (Złocienieca), zemljevidom mesta s preloma 14. in 15. stoletja, starimi panoramami, promocijskim gradivom in uradnim pismom, še navaja poljski portal gazeta.
Kako so se dela lotili?
Arheološka izkopavanja so se začela konec avgusta tega leta, projekt pa je vodil lokalni župan. Za izkopavanje so uporabili dva bagra. Po sedmih dneh del so naleteli na betonsko ploščo, pod njo pa na dolgo kovinsko cev, ki je segala vse do podtalnice 16 m globoko pod zemljo, saj je bil tam izvir, ki je nekoč napajal vodni stolp – v preteklosti postavljen prav na tistem kraju. V času izkopavanj so naleteli tudi na mine, ki pa k sreči nisi bile nevarne, zato so dela lahko potekala naprej, seveda po posredovanju ustreznih strokovnjakov.
Beton, beton in še enkrat beton
Pozneje so se prebili skozi 60 cm debelo železobetonsko ploščo in se v sklopu svojih težaških opravil morali dokopati vse do temeljev nekdanjega stolpa, kjer so naleteli na granitno ploščo, pod njo pa znova na debelo betonsko plast. Šele za slednjo se je v nekakšni komori nahajala pogrešana najdba, prav tako pričvrščena na podlago – z betonsko maso.
Zakladi so bogastvo in prekletstvo
Tako se omenjena najdba pridružuje preostalim že odkritim poljskim zakladom, kot je npr. zaklad čeških kraljev. Tu pa so še mnogi drugi, ki čakajo na svoje odkritelje, med drugim jantarjeva sobana, ki naj bi prav tako skrivnostno “poniknila” v času zadnje svetovne vojne. Zdi se, da tovrstne najdbe lahko mnogo doprinesejo k boljšemu poznavanju zgodovine, predstavljajo pa tudi pomembno kulturno dediščino in spodbudo za razvoj turizma, vendar pa lahko zanetijo diplomatske spore v povezavi z njihovim lastništvom ter spodbudijo nelegalne prakse, kot je preprodaja le-teh na črnem trgu.
Domen Mezeg