Po stari legendi je piratski zaklad, ki naj bi bil vreden 100 milijonov funtov, zakopan nekje na otokih Indijskega oceana. Gre za resnično zgodbo, ki sta jo dva moška raziskovala celo življenje.
Zgodba, ki se zdi preveč pravljična, pravzaprav temelji na resničnih dejstvih. Mnogi so v preteklih stoletjih zaklad seveda poskušali najti, a zaman. Bogastvo naj bi do leta 1977 čuval duh otoka Mahé, kjer naj bi bil zaklad nekoč (in je morda še danes) zakopan.
Nekateri, ki se orientirajo po zemljevidih in skritih knjigah, nad iskanjem še vedno niso obupali – eden takšnih je tudi John, potomec Reginalda Herberta, ki je zaklad iskal vse svoje življenje.
John je odkril, da so se govorice o zakladu začele širiti leta 1716, ko je znani Francoz Olivier Levasseur pristopil k piratom. Njegova piratska posadka, ki naj bi štela več kot 250 mož, je po naključju napadla in ubila posadko neke druge ladje, ki je prevažala zlato, srebro in ostale vredne dobrine.
Vsak pirat je dobil 42 diamantov in 5000 gvinej za kos zlata. Voditelji so dobili še dodaten delež. Levasseur je posadko razdelil na več manjših skupin z 20 možmi. Možje so si delili izmene: ko se je straža v jami za določeno dvajseterico končala, je prišla druga in staro nato ubila. Tako je lokacijo zaklada poznal le Levasseur.
Pred smrtjo je predal zemljevid
Preden je bil ubit tudi Levasseur, je tik pred smrtjo zakričal: “To je moj zaklad za tistega, ki lahko razume!”
Pirat je v roki držal zemljevid, ki vodi do zaklada – list s podatki za običajno oko predstavlja le kup simbolov, kljub vsemu pa so raziskovalci odkrili, da je napisan v latinskem in grškem jeziku, poleg tega pa vsebuje še nekatere hebrejske znake.
Za Johna je iskanje zaklada postalo življenjsko delo. Ga bo torej po vseh teh letih naposled našel ali pa bo morda skrivnostna zgodba še vedno ostala le legenda?
S. E.