Verjetno ste že opazili, da pred marsikatero hišo že stojijo izdolbene buče, v katerih gorijo sveče. Opomin, da se bliža “noč čarovnic”. Lahko bi rekli, da je to modna muha Zahoda in tudi zabloda, ampak skoraj vedno boste naleteli na izgovor, da buče doma režejo predvsem zaradi otrok, ker jim to menda veliko pomeni.
Ja, modne muhe so virus, ki se hitro širi. Če za “noč čarovnic” ne izveš doma, pa izveš v šoli. Mnogi pa ne želijo izstopati, zato se prilagodijo. Tudi zato boste nemalokrat naleteli na “bučmane” tudi v domovih vernikov.
31. oktobra od leta 1992 v Sloveniji praznujemo dan reformacije. Praznujemo ga v spomin in opomin o pomenu slovenskega jezika, za katerega v preteklosti ni bilo vedno samoumevno, da ga javno govorimo, beremo in pišemo. Prvo zapisano slovensko besedo smo dobili leta 1550, ko je Primož Trubar, slovenski protestantski duhovnik, napisal Katekizem in Abecednik.
Sveto pismo naj berejo vsi
Primož Trubar je protestantsko misel prinesel v naše kraje iz Nemčije, njegovi začetki segajo v čas, ko je Martin Luther, 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, s katerimi je zahteval cerkveno prenovo. Od tod tudi ime reformacija, saj je Luther zahteval ne samo versko, temveč tudi politično in kulturno prenovo. Ena od njegovih zahtev je bila tudi, da se omogoči vsem branje Svetega pisma v materinem jeziku, kar je bilo ključnega pomena za razvoj književnosti v mnogih jezikih, tudi za slovenski.
Blagovest/Sara Kovač