Ne samo države srednje Evrope kot so Poljska in Madžarska, po novem sive lase zagovornikom “vrednot” EU povzroža tudi Italija. Italijanski senat je namreč zavrnil sprejetje tako imenovanega “protihomofobnega” zakona, ki je predvideval prepoved diskriminacije na podlagi spola, spolne usmerjenosti, spolne identitete, nezmošnosti in namišljenega spola.
Kritiki tako imenovanega “protihomofobnega” zakona, ki ga je spodnji dom italijanskega parlamenta sprejel že leto dni nazaj so skupaj z z Vatikanom opozarjali, da bi sprejetje zakona bilo napad na svobodo govora.
Zakon, ki ga je po poročanju RT vse od leta 2018 agresivno promoviral homoseksualec iz vrst socialistične PD Alessandro Zan je bil za katolike in desnosučne politike v Italiji problematičen zaradi izpostavljanja spolne identitete. Po trenutni italijanski kazenski zakonodaji iz leta 1993 so prepoznani zločini iz sovraštva in diskriminacija na podlagi rasne, etične, nacionalne ali verske osnove. Kazen za diskriminacijo na podlagi naštetih kategorij je bila do 18 mesecev zapora ali 6.000 denarne kazni. Za nasilne zločine je bilo predvideno do štiri leta v zaporu.
Vsiljevanje homoseksualne propagande v katoliške šole
Zanovemu zakonu sta tako družno nasprotovala Matteo Salvini in njegova Liga ter med desnico vedno bolj priljubljena Italijanska bratovščina Giorgije Meloni. Voditelja omenjenih strank sta opozarjala, da je sporni zakon podlaga za širjenje homoseksualne propagande v šolah. Proti sprejetju spornega zakona je glasovalo 154 senatorjev, 131 jih je zakon podprlo.
Pred bruseljskimi aparatčiki je tako težka naloga. Celo poletje so namreč z veseljem udarjali po Poljski in Madžarski in omedlevali zaradi pomanjkanja spoštovanja do “evropskih vrednot”. V Madžarskem primeru je bilo za Bruselj problematično zaostrovanje zakonodaje, ki je predvidevala strožje kazni za pedofile in uredila zakonsko podlago na način, da otroci v šolah niso izpostavljeni homoseksualni propagandi. Evropski parlament je zaradi tega celo grozil z zadržanjem madžarskih finančnih sredstev za obnovo po covid-19.
Vprašanje je, ali bodo v Bruslju enako reagirali na odločitev italijanskih senatorjev. Ali bodo tako kot pri Madžarski in Poljski sledile grožnje in finančne kazni. V državah Srednje Evrope že lep čas opozarjajo na dvojna merila, ki jih Bruselj neguje pri obravnavi držav, ki so nekoč bile na zahodni strani železne zavese in držav, ki so bile na vzhodni strani. Nemška vlada lahko brez težav nastavlja sovje sodnike, če isto počnejo Poljaki, pa je to za EU problematično. V Rimu in Milanu so v odziv na odločitev senata že izbruhnili “samonikli” protesti.
Ivan Šokić