Ste vedeli? Premikanje urnih kazalcev je lahko zdravju škodljivo

Foto: Pixabay

Ponoči smo prešli na poletni čas in urne kazalce premaknili za eno uro naprej. S tem smo se uskladili s soncem in podaljšali svetli del dneva. Velik del sveta se za te premike ure sploh ne zmeni, v Sloveniji pa to počnemo od leta 1983. Nekatere študije kažejo, da je prestavljanje ure lahko tudi zdravju škodljivo.

V Sloveniji prestavljamo uro v skladu z evropsko direktivo, ki ureja premik ure v EU. O smiselnosti premika ure, ki ga izvedemo dvakrat letno (spomladi in pozimi), potekajo v svetu številne debate. Zagovorniki urnih premikov pravijo, da naj bi prehajanje na poletni in zimski čas služilo prilagajanju soncu; osnovni namen naj bi bil boljši izkoristek dnevne svetlobe z namenom varčevanja energije. Nasprotniki premikanja ure pa se sprašujejo, kakšne so posledice premikanja ure na naše psihofizično zdravje.

Za koordinacijo enotnega svetovnega časa UTC skrbi Mednarodni urad za uteži in mere v Parizu. Enotni svetovni čas se določa na osnovi meritev časa na posameznih meroslovnih inštitutih po svetu s skupno več kot 300 atomskimi urami, so zapisali na Uradu RS za meroslovje.

Čas so merili že lovci v ledeni dobi, pri čemer so si pomagali z nebesnimi telesi ter dnevom in nočjo, so sporočili z Urada RS za meroslovje. Sumerci so pred 5000 leti oblikovali koledar, ki je imel 30 dni v mesecu, 12 ur v dnevu in 30 minut v uri. Koledar s 365 dnevi v letu so uvedli Egipčani 3100 let pred našim štetjem, zasledimo ga lahko tudi pri Majih in Aztekih 2600 let pred našim štetjem, poroča STA.

Premikanje ure doma in po svetu
V ZDA zvezni zakoni ne določajo, da morajo vse zvezne države prestavljati uro po določeni direktivi. Tako se prebivalci določenih delov ZDA (Arizona, Havaji, Portoriko …) s prestavljanjem kazalcev sploh ne ubadajo. V ZDA se število nasprotnikov premikanja ure povečuje, saj raziskovalci ugotavljajo, da obstajajo številne negativne posledice teh premikov. Večina držav Severne Amerike in Evrope se drži enotnega pravila o prehajanju med poletnim in zimskim časom. V Sloveniji smo uro prvič premaknili leta 1983. V Afriki in Aziji pa se večina držav za takšne ukrepe praktično ne zmeni.

Foto: Pixabay

Foto: Pixabay

Ste nočna ali jutranja ptica?
Bitje naše notranje ure v osnovi določa genetska zasnova, se pa lahko skozi življenje le-ta spreminja tudi pod našim vplivom. Po navadi ljudi delimo v dve skupini: na tiste, ki radi in z lahkoto vstajajo zjutraj, ter tiste, ki zjutraj radi spijo dlje, so pa zelo aktivni v popoldanskem delu dneva in ponoči. Premik ure tako jeseni kot spomladi različno vpliva na obe skupini.

Telo že ve – le nasprotovati mu ne smemo
“Telo že ve,” je dobro znan stavek, v katerem se skriva mnogo globlja resnica. Možgani so center delovanja, ki je izredno navajen na ritem, ustaljenost in vzorce. Ob premikanju ure možganom zadamo šok, ki traja precej časa, dokler se “za silo” ne prilagodijo novim razmeram. Ta šok ima posledice, kot so: bolj rahel spanec, nespečnost, prezgodnje zbujanje, glavoboli, slabša koncentracija, pozabljivost, popoldanska utrujenost …

Ko se telo končno navadi na nove razmere, se letni čas menja in ura se ponovno premakne. Vprašanje torej ostaja, ali je gospodarski učinek varčevanja z energijo zares vreden posledic, ki načenjajo naše zdravje. Morda v obdobju enega leta te težave ne pomenijo večjih groženj, na daljši rok pa zadajanje šokov možganom gotovo lahko prispeva k razvoju različnih motenj in bolezni.

A. D.