Tihi ubijalec v vašem domu. Ni tako nedolžno, kot se vam morda zdi.

Datum:

Premalo zračenja, preveč vlage v zraku, deževno vreme in še bi lahko naštevali. Vse to so dejavniki, ki pripomorejo k temu, da se v naših domovi, v kotih, za omarami začne nabirati tista grda črna snov. Pogosto je niti ne opazimo ali pa jo kar pustimo tam. A vse to ima določene posledice. Predvsem zdravstvene.

Plesen je izredno neprijetna nadloga. Ne samo da se je težko znebimo. Izredno hitro se širi, velik vpliv pa ima tudi na naše zdravje. Kot nam je pojasnila Simona Perčič iz Nacionalnega Inštituta za javno zdravje, so plesni večcelične glive, ki so razširjene povsod, tako znotraj kot zunaj. A osredotočili se bomo predvsem na notranje okolje.

Zakaj je plesen tako nevarna?
Najnižja relativna vlažnost, pri kateri začnejo rasti kolonije plesni, je 75 odstotkov. Te po besedah Perčičeve povzročajo učinke na zdravje, in sicer so prek alergijskih mehanizmov, strupenih učinkov mikrotoksinov dražljivci sluzničnih membran in povzročajo okužbe dihal.

Plesni izdelujejo tudi alergene, ki povzročajo bolezni dihal. Izpostavljenost plesnim v notranjem (bivalnem in delavnem) okolju najpogosteje povzroča bolezni zgornjih dihalnih poti

Te bolezni so:

  • alergijsko vnetje očesne veznice,
  • krvavitev iz nosu,
  • alergijsko vnetje nosne sluznice in sinusov,
  • kašelj,
  • simptomi podobni gripi ali prehladu,
  • alergijski atopijski dermatitis,
  • astmo ali poslabšanje astme in prebavne težave.

Druge sicer manj pogoste oblike bolezni so alergijska bronhopulmonalna aspergiloza, alergijski glivni sinuzitis in preobčutljivostni pnevmonitis.

“Plesnivo notranje okolje je povezano z večjo pojavnostjo bakterijskih in virusnih okužb dihalne poti pri osebah, ki so bile izpostavljene vlažnemu plesnivemu okolju. Med rastjo plesni izdelujejo sekundarne presnovke, tako imenovane lahkohlapne organske spojine. Le-ti so dobro poznani dražljivci dihalnih mukoznih membran (nabrekanje/vnetje dihalnih poti) in povzročajo simptome dihalnih bolezni, kot so: draženje membran očesne veznice, nosne sluznice, žrela in glavobol ter utrujenost. Imajo tudi citotoksičen učinek (okvara DNK). Te spojine povzročajo tipični tako imenovani plesniv vonj,” pojasnjuje Simona Perčič iz NIJZ.

Kdo je zaradi plesni najbolj ogrožen?
Kot pojasnjuje Perčičeva, v zadnjem času raziskave kažejo, da se alergijske bolezni dihal, katerih vzrok so plesni v notranjem okolju, razvijejo tudi zaradi genetskih dejavnikov, vendar mehanizmi še niso raziskani. Tako so nekatere osebe bolj nagnjene k razvoju alergijskih bolezni dihal kot druge. Pri bolnikih z astmo ali s cistično fibrozo se lahko razvije težja oblika imunsko pogojene bolezni, ki se imenuje alergijska bronhopulmonalna aspergiloza.

Ranljiva populacija so tudi otroci. SZO (Svetovna zdravstvena organizacija) je ocenila, da pri otrocih plesni najpogosteje povzročajo kašelj, alergijsko vnetje nosne sluznice, alergijsko vnetje očesne veznice in astmo. Otroci, ki živijo v vlažnem bivalnem okolju (predvsem vrtci), imajo večje tveganje za razvoj astme.

Trenutne znanstvene ugotovitve kažejo, da ni dovolj verodostojnih dokazov, da je zdravje prebivalcev ogroženo zaradi vdihavanja mikotoksinov v notranjem okolju. So pa mikotoksini nevarni pri uživanju plesnive hrane in so strupeni za večino notranjih organskih sistemov, nekateri celo rakotvorni, v dovolj velikih koncentracijah (foto: Wikimedia Commons).
Trenutne znanstvene ugotovitve kažejo, da ni dovolj verodostojnih dokazov, da je zdravje prebivalcev ogroženo zaradi vdihavanja mikotoksinov v notranjem okolju. So pa mikotoksini nevarni pri uživanju plesnive hrane in so strupeni za večino notranjih organskih sistemov, nekateri – v dovolj velikih koncentracijah – celo rakotvorni (foto: Wikimedia Commons).

Skrita plesen
V notranjem okolju težje ugotovimo tako imenovano skrito plesen, ki se pojavi tam, kjer je ne vidimo, najpogosteje za omarami, v prezračevalnih jaških, za tapetami, mavčnimi oblogami, pod tekstilnimi oblogami tal, preprogami in v klimatskih napravah.

V tem primeru se predvsem pri preobčutljivih osebah lahko pojavijo različna alergijska dihalna obolenja (npr. alergijsko vnetje očesne veznice, krvavitev iz nosu, alergijsko vnetje nosne sluznice in sinusov, kašelj, simptomi podobni gripi ali prehladu), alergijski atopijski dermatitis, astma ali poslabšanje astme in prebavne težave). Prav tako lahko zaradi vdihavanja lahkohlapnih organskih spojin, ki jih izločajo plesni, pride do dihalnih bolezni, kot so draženje membran očesne veznice, nosne sluznice žrela in glavobol ter utrujenost. Če ugotovimo takšne težave, vonj po plesni in če trajajo nekaj časa, nujno pregledamo spalnico glede tako imenovane skrite plesni. Spodaj so navedeni postopki v primeru plesnivega notranjega okolja.

Kako se  pleseni znebiti?
Med najpomembnejše preventivne ukrepe za preprečevanje in obvladovanje plesni v notranjem okolju sodijo:

  • spremljanje vzdrževalnih del in izvajanje rednih pregledov prisotnosti plesni, ocena prekomerne vlažnosti in opredelitev morebitnih puščanj na stavbi in njenih sistemih,
  • vsakršno puščanje vode ali probleme s prekomerno vlago je potrebno takoj javiti vzdrževalcem,
  • v primeru puščanja ali razlitja vode je potrebno v intervalu 24 do 48 urah očistiti in posušiti vlažne gradbene materiale ter pohištvo,
  • vlago v notranjih prostorih je priporočljivo vzdrževati med 40 % in 60 %: prezračevati je potrebno stranišča, garderobe; naprave za prezračevanje in klimatizacijo stavb je potrebno redno vzdrževati.
Foto: iStock
Foto: iStock

“Nemogoče je, da iz notranjega okolja odstranimo vse plesni in njihove spore. Rast plesni v notranjem okolju lahko obvladujemo z nadzorovanjem relativne vlažnosti (ta naj bi bila od 40 do 60 odstotkov). Ključno je odstranjevanje vodnega vira oz. pogojev visoke vlažnosti, ki spodbujajo rast spor,” svetuje stokovnjakinja z NIJZ.

Če je povečana vlažnost posledica napak v gradnji oz. konstrukciji objekta, je potrebno napake odpraviti, sicer se bo plesen po odstranjevanju ponovno pojavila (odprava toplotnih mostov, napak v toplotni izolaciji, nadzor relativne vlažnosti in temperature, puščanje strehe, zamakanje ob balkonu, strešnih oknih ipd.), kasneje pa izvajati ustrezno in zadostno prezračevanje. Prezračevanje je lahko klasično: z odpiranjem oken ali z namestitvijo prezračevalne naprave. V primeru poplav uporabimo grelce za sušenje sten in dodatne ventilatorje, je še navedla.

Potrebno je ne le uničiti plesni, ampak tudi počistiti vse ostanke. V večini primerov plesni ni mogoče povsem odstraniti, v zraku namreč še vedno ostane nekaj spor. Te spore pa se ne bodo razmnoževale, če poskrbimo za primerno relativno vlažnost in temperaturo v prostoru.

Pomembni ukrepi so še:

  • Gradbene elemente in pohištvo, ki so onesnaženi s plesnimi, odstranimo in jih pakiramo v polietilenske vreče.
  • Preproge, prepojene s plesnimi in stropne plošče, je težko očistiti in jih je treba zavreči.
  • Steno najprej očistimo in posušimo, nato pa je prebarvamo.

Na splošno se lahko neporozne plesnive površine očisti z milom in vodo. Pri čiščenju plesni je vedno potrebno nositi masko, priporočljiva je uporaba rokavic, ki segajo do komolcev. Zaželena je tudi uporaba zaščitnih očal, ki ščitijo pred sporami plesni v zraku. Če je mogoče, naj čiščenja oz. uničevanja plesni ne izvajajo osebe, ki ob izpostavljenosti plesnim dobijo simptome preobčutljivosti. Ob večji onesnaženosti površin v prostoru s plesnimi se čiščenja in uničevanja plesni nikoli ne lotevajmo sami, temveč naj delo izvede usposobljen strokovnjak. Med in po odstranjevanju plesni prostore intenzivno zračimo, občutljive osebe naj se med čiščenjem in uničevanjem plesni v prostorih ne zadržujejo, še opozarja Perčičeva.

Barbara Oprčkal

Sorodno

Zadnji prispevki

Trio sester s tradicionalno glasbo postal globalni hit 

Sestre Eleanor, Lily in Powell Balkcom so letos postale...

[Video] Je Čeferinova dolga roka zavrnila akreditacijo dolgoletnemu športnemu novinarju?

V torek smo bili priča težko pričakovani pripravljalni nogometni...

[V ŽIVO] Interpelacija ministrice Stojmenova Duh, v državnem zboru vroče

Državni zbor bo danes obravnaval interpelacijo ministrice za digitalno...