Zdravi zobje in lep nasmeh – to je tisto, kar nas izjemno privlači na drugih ljudeh. Ortodontka Vesna Božnik nam razkriva, katere napake, ki jih delamo, lahko na zobeh pustijo neželene posledice in kako kar najbolje poskrbimo za svoje zobe. Ortodontska korekcija lahko praktično spremeni osebnost človeka, saj se mnogi začnejo šele takrat sproščeno in samozavestno smejati.
Zobni aparati so včasih veljali za zelo nezaželen modni dodatek. Otroci so se branili obiska pri ortodontu, saj v ustih nikakor niso želeli tistih “tirnic”. Tudi slasten obrok se je včasih končal z grenkim priokusom, saj je bilo koščke hrane izjemno težko spraviti izza sponk aparata. Mnogi otroci, ki so sedaj odrasli, imajo danes težave z zobmi, saj so se aparata – običajno iz estetskih razlogov – branili. Iz teh časov izvirajo še mnogi strahovi in predsodki, ki pa danes že počasi bledijo.
Zgodba je sedaj namreč povsem drugačna – aparati so postali uporabniku bolj prijazni, lažje jih je očistiti, pa tudi estetsko izpopolnjeni, nekateri veljajo celo kot modni dodatek, nam pojasni ortodontka Vesna Božnik.
Grda račka z aparatom in očali, ki se preobrazi v lepotico
Ali so predsodki pred nošenjem aparatov še vedno živi? “Nasprotno,” zatrjuje Vesna Božnik. Vprašanje o predsodkih je po njenem mnenju posledica dojemanja fiksnega ortodontskega aparata iz obdobja našega odraščanja. “Ko je bila na eno generacijo ena “grda račka” z očali in z dravskimi biseri (tako smo na štajerskem koncu poimenovali fiksni aparat) na zobeh, ki jo po dvajsetih letih vsi še vedno dobro pomnimo, četudi se je medtem preobrazila v lepotico,” šaljivo pojasni razlike.
Danes veliko otrok nosi fiksni aparat in vsakdo že pozna koga, ki brez težav shaja z aparatom, preden ga dobi tudi sam. V tem kontekstu nam je v prid tudi sicer negativno dejstvo, da otroci na aparat v breme zdravstvenega zavarovanja čakajo po več let, tako da so večinoma veseli, ko ga končno dobijo.
Od takrat se je marsikaj spremenilo in tako kot očala niso več predmet posmeha med mladimi, tudi ortodontski aparat ni več predsodek, meni ortodontka.
“Pri odraslih je pomislek: ‘Kako me bodo pa gledali, če si zdaj omislim aparat?’ praktično povsem izginil. Vsi vedo, kaj bodo pridobili z aparatom in se ga niti najmanj ne sramujejo,” nam je spremembe v času pojasnila Vesna Božnik. Dodala je, da nekateri med njimi iščejo estetske, manj vidne rešitve.
Božnik – Ortodontska ordinacija”. Foto: osebni arhiv
Kakšne so posledice, če kot otroci zaradi predsodkov, da “je to grdo ali ni moderno” nismo nosili aparata, čeprav bi ga z zdravstvenega vidika morda morali?
“Razloge za ortodontsko obravnavo v grobem razdelimo na estetske in funkcionalne. Pri prvih so posledice, če se ne odločimo za ortodontsko obravnavo, lahko psihične, pri drugih pa je zvečana verjetnost za predčasno izgubo zob,” nam pojasni Vesna Božnik.
Vsake oči imajo “svojega malarja”
Manjše položajne nepravilnosti položaja zob (presledek med zgornjimi srednjimi sekalci, rahlo obrnjeni stranski sekalci) so lahko nekomu simpatični, velikokrat celo privlačni, drugemu pa popolnoma nesprejemljivi in lahko celo razlog frustracije, če je slednji lastnik takega zobovja, pojasnjuje sogovornica.
Glavni razlogi za izgubo zob so trije: zobna gniloba, parodontalna bolezen in poškodbe. Nepravilno postavljeni zobje povečajo verjetnost za vse troje.
A ni vse v estetiki – ob nepravilnostih so posledice lahko zelo resne
“V primeru, da gre za funkcionalno nepravilnost, pa to dolgoročno vpliva na obstojnost zobovja,” pojasnjuje ortodontka. Zobna gniloba je v takšnem primeru pogostejša, ker si bistveno težje očistimo nagnetene zobe, parodontalna bolezen je pospešena, ker so zobje lahko nepravilno obremenjeni ali izrinjeni na rob podporne čeljustne kosti, poškodbe pa so pri štrlečih zgornjih sekalcih in razprtih ustnicah mnogo pogostejše kot pri pravilno postavljenih zobeh. Pri najtežjih oblikah ortodontske nepravilnosti, kjer pacient ne more ustrezno prežvečiti hrane, pa se posledice odražajo tudi na splošnem zdravju, nam je pojasnila Božnikova.
Čeprav se še vedno največ nameščajo klasični kovinski fiksni aparati, znamo danes premikati zobe tudi z manj vidnimi, t. i. estetskimi variantami. O izbiri pa se je najbolje posvetovati z vašim ortodontom.
1. možnost: zamenjava kovinskih nosilcev s plastičnimi ali keramičnimi nosilci. Aparat je v tem primeru še vedno nameščen na vidnih, zunanjih ploskvah zob, vendar je manj opazen.
2. možnost: aparat ostane kovinski, vendar ga skrijemo v notranjost ust, saj je pričvrščen je na notranjih ploskvah (lingvalna tehnika). Ta aparat je praktično neopazen, vendar se je nanj bistveno težje navadit kot na zunanji aparat, saj je zelo moteč za jezik.
3. možnost: prozorne opornice, ki so narejene z računalniško tehnologijo iz termoplastičnih folij.
Menite, da bi aparat morda potrebovali, pa niste prepričani. Kaj storiti?
“S človekom, ki razmišlja o ortodontskem aparatu, se najprej temeljito pogovorim, da skupaj ugotoviva, kakšno spremembo na zobeh/obrazu si želi, kaj ga moti, kakšne so možnosti obravnave, kako dolgo bo trajalo, kakšne je cena, natančno razložim posamezne faze in postopke,” postopek pri svojem delu opisuje Vesna Božnik. Dodaja, da vsakemu najprej pojasni, kaj bo pridobil z aparatom in kakšen vložek je potreben za to pridobitev.
“Včasih ortodontija ni edina možna rešitev pacientovega problema, zato ga napotim na posvet še k strokovnjakom s katerega drugega področja zobozdravstva,” pojasnjuje ortodontka in doda, da je zelo pomembno, da imajo ljudje dovolj dobre informacije, na podlagi katerih se lahko odločajo naprej.
Pri ortodontu ni urgence!
Božnikova pravi, da je takšne odločitve dobro nekoliko prespati. “Velikokrat se pacienti odločijo za aparat tudi po več kot letu dni od prvega posveta. V ortodontiji ni urgence, nikoli se ne mudi. Vedno je čas, da ideja dozori do odločitve. Potem je tudi končen cilj – zadovoljstvo pacienta in ortodonta lažje doseči,” še dodaja. Ob tem opozarja, kako pomembno je dejstvo, da o ortodontskem zdravljenju sodi specialist ortodontije.
Najpomembnejše prednosti ortodontskega zdravljenja:
– lažje vzdrževanje higiene in zato bolj zdrava zobna in obzobna tkiva,
– učinkovitejše žvečenje,
– lepši nasmeh in izgled obraza, profila,
– in najpomembnejša stvar: boljša samozavest.
Starost naj ne bo ovira …
Ortodontka Božnikova pravi, da starostne omejitve pri svojem delu ne pozna. “Dokler imamo v ustih zdrave zobe in zdrava obzobna tkiva, jih lahko premikamo,” pojasnjuje. Izjeme veljajo za nekatere sistemske bolezni in zdravila.
Razloge za ortodontijo pri odraslih lahko razdelimo v tri skupine:
1. skupina: tisti, ki so od nekdaj nezadovoljni s postavitvijo svojih zob, pa v mladosti niso imeli možnosti za korekcijo ali pa so obravnavo predčasno prekinili, in želijo celostno ortodontsko obravnavo, ki poteka podobno kot pri najstnikih z nekaterimi omejitvami (pri odraslih npr. ne moremo več vplivati na rast čeljustnic).
2. skupina: tisti, ki so imeli ravne zobe (naravno ali s pomočjo aparata), pa se jim je stanje z leti (spet) poslabšalo in se jim večinoma še slabša. Tu so potrebni manjši posegi, včasih namestimo le delni fiksni aparat, snemni aparat …
3. skupina: tisti, pri katerih so potrebni premiki posameznih zob, zobnih skupin zaradi lažje izdelave mostičkov, namestitve implantatov.
Anja Dangubič