[Video] Rudarji premoga v Srbiji naleteli na floto antičnih rimskih ladij

Slika je simbolična (vir: Pinterest)

Pri kopanju premoga v srbskem Kostolcu je bager marca nepričakovano naletel na antično rimsko rečno ladjo. Kar polovica 15 metrov dolge ladje, ki je ležala na sedmih metrih globine, je zelo dobro ohranjena. Ob ladji so arheologi nato odkrili še dva manjša čolna, je na spletnih straneh poročala Radiotelevizija Srbije.

Gre za znano arheološko najdišče v Srbiji, saj je v neposredni bližini arheološkega parka Viminacium, vzhodno od Smedereva.

“Doslej smo našli skupaj tri plovila. A glede na to, da se še naprej koplje po tem delu morda starega toka Donave ali pa katerega od njenih kanalov, računamo, da bodo sledila nova odkritja,” je ob tem povedal arheolog Ilija Danković.

Večja ladja je dolga 15 metrov in ima leseno konstrukcijo, ojačano s kovinskimi deli. Po prvih ocenah je stara okrog 1600 let, torej iz časa, ko je bil Viminacium v največjem razcvetu.

“Tukaj je bilo znano pristanišče Klasis Flavia, zato imamo zdaj priložnost, da raziščemo nekatere od ladij, ki so takrat plule po Donavi, ter seveda vse tisto, kar se je potopilo z njimi in ostalo zakopano v glini,” pa je dodal Momir Korać, direktor Arheološkega inštituta Srbske akademije znanosti in umetnosti. Ta priznava, da je za tovrstna odkritja potrebne tudi nekaj sreče.

Srečno odkritje sredi koronakrize

Obenem dodaja, da so na ladjo naleteli sredi koronakrize, zato so se praktično prikradli na najdišče in s skupnimi močmi izkopali in “ukradli” dragoceno najdbo. V normalnem času bi ustavili izkopavanje premoga, kar bi rudniku povzročilo tudi visoke stroške.

Ladja in oba čolna bodo arheologi odpeljali v arheološki park Viminacium, kjer jih bodo konzervirali in nato predstavili javnosti. Po prvih podatkih je že zdaj moč občudovati takratno tehniko gradnje ladij, predvsem pa tesarsko spretnost ladjedelcev. Zaradi epidemije novega koronavirusa je park trenutno tako ali tako še zaprt za obiskovalce.

Viminacium je eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Srbiji iz časa Rimljanov. Skupaj se razteza na velikosti 450 hektarjev in leto za letom razkriva nove zaklade. Mesto je bilo nekoč središče rimske province Moesia Superior, ki so jo leta 584 zavzeli Avari. Kasneje je ostanke prekrilo rečno blato, v zadnjih desetletjih pa so arheologi med drugim izkopali mavzolej, amfiteater, mozaike in freske ter številne predmete iz rimskega obdobja.

STA