Slovenski “establishment” ne more mimo totalitarne miselnosti. Zagovarjanje genocida, ekonomskega in moralnega propada ter revščine je še vedno prisotno pri ljudeh, ki bi morali biti zgled mladim in družbi. Ali Lara Janković sploh ve, kaj se dogaja v Venezueli ali pa “klobasa” kar tako vsepovprek, da bi ugajala ljudem na veleposlaništvu Bolivarske republike Venezuele?!
Na spletni strani Ministeria del Poder Popular para Relaciones Exteriores Bolivarske republike Venezuele je članek, ki razkriva, da slovenska umetnica Lara Janković, v sodelovanju z veleposlaništvom njihove republike Venezuele v Sloveniji, pripravlja predstavitveni koncert, na katerem bo proslavila izid svojega zadnjega albuma – tega pa je poklonila kar “večnemu vrhovnemu poveljniku bolivarske revolucije Hugu Chavezu Friasu“. Izbirala si je tudi datum v marcu, verjetno zato, ker je Chavez umrl 5. marca (kako zanimivo – 5. marca je umrl tudi sovjetski diktator Stalin) pred štirimi leti, zato marčevski datum promocijskega koncerta njene zgoščenke, ki je posvečena temu komunističnemu dikatatorju, zagotovo ni izbran naključno.
Z vso strastjo za Chaveza?
Na omenjeni spletni strani nato hvalijo Jankovićevo, češ da je umetnica, ki se z vso strastjo predaja pesmim v španščini, saj večina pesmi iz njenega projekta izhaja iz evropskih kolonij ali iz Latinske Amerike. Ob njenih pesmih se zazdi, da smo ljudje pozabili ceniti mir. Jankovićeva je za venezuelsko veleposlaništvo celo dejala: “Spoznala sem, da sta v svetu, v katerem živimo danes, svoboda in mir res privilegij. Zahvaliti se moramo našim prednikom, ki so se borili za to.”
Nekoč Kolumbijci v Venezuelo po osnovne dobrine, zdaj je obratno
Kar pa je totalno sprenevedanje, saj če govorimo o Chavezu, bi bilo bogokletno hkrati omenjati tudi mir. V svoji državi je namreč ta komunistični diktator poskrbel za vse večji prepad med bogatimi in revnimi, nezadovoljstvo državljanov pa so opazili tudi tuji vlagatelji, ki so začeli iz države, ki je vse bolj tonila v socializem, umikati svoje vložke. V državi, ki je bogata z nafto, so se začeli zlati časi končevati, ljudje pa so počasi ostajali celo brez osnovnih dobrin. Stanje danes je recimo mnogo slabše, kot je bilo leta 1980. Še toliko bolj mizerno pa so se počutili (in se še, saj se stanje še ni spremenilo), ko so videli, da njihova sosednja država Kolumbija, ki je bila nekoč sinonim za bedo in revščino, raste, oni pa se vse bolj pogrezajo na dno. Takrat so Kolumbijci hodili v Venezuelo po osnovne dobrine, zdaj pa je ravno obratno: Venezuelci hodijo po osnovne življenjske stvari v Kolumbijo, kar je v oddaji Iz oči v oči na Nova24tv priznala tudi umetnica, ki je tam preživela velik del življenja, Tamara Taya Burmicky. Končni udarec tej nekoč bogati državi pa je zadalo padanje cen nafte – svetovne cene nafte je rušil kar Chavez sam, kar je pomenilo, da je chavističnemu socialističnemu projektu začelo končno odzvanjati.
Jankovićeva: “Vsi se moramo učiti od Chaveza”
Jankovićeva je sicer v izjavi za veleposlaništvo Bolivarske republike Venezuele še dejala, da “je potrebnega veliko poguma, vztrajnosti, prijateljstva in solidarnosti, prav tako pa veliko tragično izgubljenih življenj, da v nekaterih delih sveta obstajata svoboda in mir. Potrebnega je bilo veliko domoljubja in narodne zavesti. Pravično je, da vedno nosimo ta spomin, spoštovanje, zavedanje in hvaležnost. Zame je oseba, ki vse to pooseblja, najvišji poveljnik bolivarske revolucije Chavez, zato sem se odločila, da bom svoj zadnji glasbeni projekt posvetila zglednemu vodji Venezuele. Vsi se moramo učiti od njega”.
Diktator Chavez si je v svoji vladavini protipravno nagrabil več milijard evrov premoženja. Chavezova druga najstarejša hči Maria Gabriela Chavez ima v ameriški in andorski banki za 3,8 milijarde evrov premoženja in je najbogatejša Venezuelka. V javnosti pogosto izpostavlja, “da je greh biti bogat.” Podobno velja za Jankovićevo, ki predstavlja levičarsko elito, bori pa se za enakost v revščini. Po podatkih Supervizorja je od leta 2008 prejela 52.793,53 evrov davkoplačevalskega denarja.
Venezuela zaradi socializma in nesposobnega voditelja tone v gospodarsko krizo
Pa poglejmo, kaj se od Chaveza lahko v resnici naučimo: namen bolivarske revolucije je bil venezuelsko družbo preoblikovati v socialistično. To zatrjuje tudi Maduro, ki nadaljuje “uspešno” delo njegovega predhodnika Chaveza. Vendar pa se Venezuelci ne strinjajo s tem, kar kažejo tudi s številnimi protesti, ki se jih udeležuje na desettisoče ljudi. Dejstvo je, da je Venezuela zaradi socializma močno zaostala za drugimi državami, ki so se začele oddaljevati od socializma, in so spoznali, da to pomeni le bogatenje za peščico elite, za vse ostale pa le ustvarjanje in poglabljanje v še večjo revščino. Celo naši režimski mediji priznavajo, da so v bogati deželi lačni, in da je Venezuelcem dovolj vsesplošnega pomanjkanja. Nimajo niti zdravil, police v trgovinah so prazne, država pa se poglablja v gospodarsko krizo. Ker ni osnovnih živil, kot so olje, moka, sladkor, na trgovinskih policah ni niti wc papirja, se širi črni trg, kjer cene dosegajo vrtoglave zneske, kar pa vodi do še večjega prepada med bogatimi elitami, ki so vse bogatejše, in revnimi prebivalci Venezuele, ki živijo v vse večji bedi in pomanjkanju.
Marjanca Scheicher