“V bistvu ne gre za reformo, pač pa za navaden, nesorazmeren dvig plač. In izgleda, kot da bi se Golobova vlada pripravljala še za najmanj en mandat in si želi dobro postlati. Gre v bistvu za politično izsiljeno dejanje, saj ta vlada do sedaj ni naredila praktično nič dobrega,” v zvezi s tako imenovano plačno reformo poudarja ekonomist dr. Štefan Šumah.
Z začetkom tega tedna je bila v zdravstvu in šolstvu prvič nakazana plača po uveljavitvi novega plačnega sistema, temu pa bodo kmalu sledili tudi ostali javni uslužbenci. Ker pa plačni dvigi v javnem sektorju niso enaki za vse, je že bilo zaznati razočaranje nekaterih zaposlenih. Plačna reforma v javnem sektorju zadeva približno 190 tisoč javnih uslužbencev. 291,52 evra bruto bo znašala najnižja osnovna plača, kolikor na novi plačni lestvici, ki velja od začetka leta, znaša vrednost drugega plačnega razreda. V največ šestih obrokih bo do januarja 2028 plača postopoma rasla. V celoti pa bodo nemudoma prejeli višjo plačo tisti uslužbenci, pri katerih povišanje znaša zgolj sto evrov bruto.
Že je mogoče zaslediti nezadovoljstvo
“Nova plačna reforma predstavlja največjo prenovo sistema v zadnjih 15 letih in je rezultat intenzivnih pogajanj med vlado in sindikati javnega sektorja,” je v znak zadovoljstva po navedbah STA zatrdil minister za javno upravo Franc Props in dodal, da cilj prenove predstavlja pravičnejši in preglednejši ter konkurenčnejši sistem plač v javnem sektorju. Vsi pa očitno niso pretirano zadovoljni. Ravnateljica Osnovne šole Nove Fužine Damjana Korošec je denimo za RTVS povedala, da so bili številni zaposleni ob podpisovanju aneksov razočarani. Meni, da bi morala izplačila potekati drugače, da bi ti dobili izplačila, ki jim pritečejo leta 2028. Ob tem je opozorila na primer pomočnice kuharice. “Je v drugem plačnem razredu. Plača je, če pogledamo po številkah, katastrofa. Za skoraj ne preživeti.”
Nič kaj pa se dviga plače ne morejo veseliti niti čistilke in lekarniški strežniki, saj bo slednjima novi plačni sistem prinesel vsega 14 evrov več. Najbolj se bodo razveselili tožilci, sodniki, župani, direktorji javnih zavodov, vladni funkcionarji itd. Plača župana prestolnice se bo do januarja 2028 povečala za več kot 3200 evrov bruto. Namesto 4811 evrov bruto bo ta namreč znašala kar 8073 evrov bruto. 7609 evrov bruto pa bo z januarjem 2028 znašala višina plače župana drugega največjega mesta. Plača predsednika Komisije za preprečevanje korupcije se bo namesto 3955 evrov bruto povzpela na 6963 evrov bruto. V 67. plačnem razredu bodo predsednica republike, predsednik vlade, predsednica DZ in predsednik vrhovnega sodišča, kjer plača znaša 8821 evrov bruto. Poslanci, vladni funkcionarji in funkcionarji državnega sveta bodo sicer pravico do izplačil višje plače pridobili šele z začetkom novega sklica državnega zbora.
Šolniki so sicer po poročanju 24ur opozorili, da so v prenovljenem plačnem sistemu odkrili nekaj nenavadnih nesorazmerij. Ravnatelji vrtcev bodo denimo zaslužili več kot osnovnošolski ravnatelji, da so pomočniki ravnateljev uvrščeni v enako plačno skupino kot učitelji. Fiskalni svet, ki nadzira vodenje javnofinančne politike, sicer že dolgo časa svari pred dodatnimi obremenitvami proračuna za prihodnji dve leti. Dr. Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta je denimo že v lanskem letu opozoril: “Če pogledamo dogovor o plačah v javnem sektorju, ta predvideva, da bi stopnja rasti plač javnega sektorja v prihodnjih letih bila nekje med 6 in 7 procenti letno. Če to primerjamo s fiskalno strukturnim načrtom, ki predvideva samo rast 4,5 odstotka letno, pridemo do problema, kajti plače v javnem sektorju predstavljajo 25 procentov javnih izdatkov.”
Gre za politično izsiljeno dejanje
Za mnenje o tako imenovani plačni reformi smo poprosili ekonomista dr. Štefana Šumaha, ki ocenjuje, da gre v konkretnem primeru za navaden, nesorazmeren dvig plač. “In izgleda, kot da bi se golobova vlada pripravljala še za najmanj en mandat in si želi dobro postlati. Gre v bistvu za politično izsiljeno dejanje, saj ta vlada do sedaj ni naredila praktično nič dobrega,” je poudaril.
“Slovenija je po Ginijevem koeficientu enakosti v prihodkih že sedaj v vrhu držav in prav je, da je v plačah razlika, vendar razlika, ki jo oblikuje trg, ponudba/povpraševanje in ne, da se dela to z dekretom,” poudarja ekonomist in dodaja, da vsaka sprememba oziroma reforma določenim segmentom vedno povzroči krivice. Kot pravi, je sedaj težko govoriti o tem, ali je pravična ali ne. “Dejstvo je, da uravnilovke nikakor ne morem zagovarjati, vendar pa nesorazmeren dvig že sedaj najvišjih plač napram najnižjimi pušča grenak priokus. Da se bo najnižje plačanim dvignila plača cca. 14 eur bruto, že sedaj najvišje plačanim pa tudi za več tisoč evrov, je najmanj neokusno,” izpostavlja.
Gre za močan udarec za državno blagajno
Šumah pojasnjuje, da je iz ekonomskega vidika to povečanje skupne mase plač močan udarec za državno blagajno. “Vprašanje je, če bo to sploh dolgoročno vzdržno, verjetno ne. Vsaj ob taki gospodarski rasti, ki jo imamo sedaj, in bi le-ta, če bi se slučajno še naprej imeli leve vlade, samo še stagnirala.”
“Me pa močno spominja na leto 2008 in uvedbo enotnega plačnega sistem, ko je Virant ravno pred volitvami povzročil veliko nezadovoljstva v javnem sektorju. In to pričakujem tudi tokrat, saj bo od visoko letečih besed verjetno ostalo le malo,” poudarja in izpostavlja že prvo anomalijo, ki jo je zasledil. “V prvem razredu naj ne bi bilo zaradi vsakoletnega zvišanja minimalne plače nikogar. Če bi se to ponavljalo potem vsako leto, potem smo zopet na poti v uravnilovko. In niti ni dorečeno, kako se bodo plače usklajevale z inflacijo, kako se bo merila uspešnost … Skratka kaos, kaos zaradi tega, da se bodo lahko tik pred volitvami hvalili vsaj z eno “reformo”,” zaključuje.
Ž. N.