V avstralskem mestu Brisbane so Slovenci, ki so tja odšli s trebuhom za kruhom, ulico v mestu poimenovali kar Maribor. Mestni odbor je ulico potrdil in leta 1973 uvrstil na seznam mestnih ulic.
Slovenci, ki so se v preteklem stoletju naseljevali v Brisbaneu, glavnem mestu avstralske zvezne države Queensland, so si ustvarili svojo ulico po glavnem mestu štajerske prestolnice in s tem prinesli v daljno Avstralijo del svoje domovine. Portal Maribor24.si piše, da so prvi Slovenci stopili na avstralska tla že med leti 1855 in 1860 v službi avstrijske mornarice, vendar ta oddaljena celina ni bila dovolj zanimiva, zato so se bolj množično začeli preseljevati šele po prvi svetovni vojni. Po nekaterih predvidevanjih je leta 1931 v Avstraliji živelo že okoli 700 Slovencev.
Največ jih je prebežalo zaradi komunističnega režima
Večje število Slovencev je v Avstralijo prebežalo po drugi svetovni vojni, ko je v Jugoslaviji oblast prevzela komunistična hunta in se je začelo množično kršenje človekovih pravic. Po poročanju mariborskega portala je tja odšlo največ Primorcev in Prekmurcev, vrhunec izseljevanja pa je bil dosežen leta 1957, ko je Avstralija zabeležila največ sprejetih izseljencev v enem letu. Danes tam živi številčna slovenska skupnost, ki šteje 25 tisoč Slovencev.
Izseljenci niso pozabili na svojo kulturo
V Brisbanu pa deluje tudi slovensko društvo Planinka, ki je eno izmed mnogih slovenskih društev v Avstraliji. Planinka deluje že vse od leta 1955, imajo pa tudi svojo slovensko radijsko oddajo, ki je na sporedu dvakrat tedensko. V letu 2015 so v Brisbanu odprli šolo slovenskega jezika in kulture. Pouk izvaja skupina mladih učiteljic, ki so se v Avstralijo preselile pred kratkim.
C. Š.