Potem ko je predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović pobudo opozicije za posvetovalni referendum o svoji razrešitvi ostro zavrnil in jo ocenil kot farso in norčevanje, na vsak način nekateri poskušajo ustvariti vtis, da gre tukaj v luči programa stranke Resni.ca za hipokrizijo, čeprav je v resnici več kot očitno, da je opozicija z najnovejšim manevrom povsem izgubila vsakršno orientacijo.
Na račun Resni.ce, zlasti pa njenega predsednika, ki se je znašel kot trn v peti vsem tistim, potem ko je z njegovo izvolitvijo na mesto predsednika Državnega zbora RS postalo jasno, da Golobova vlada ne bo ponovila mandata, se je na družabnem omrežju X pojavil očitek v smislu: “Stevanović z nasprotovanjem razpisa referenduma o svojem odstopu dobesedno nasprotuje temu, kar so zapisali v program stranke. Hipokrizija na vrhuncu”.
V Resni.ci se niso odločili ostati tiho in so razjasnili, da vsekakor še naprej zagovarjajo, da se da moč ljudem, a da preprosto norčevanja iz ljudi, kot se ga gre opozicija, nikakor ne bodo podprli. Izpostavili so namreč: “Kakšna smešnica je to postalo. Od kod tolikšna (politična) nepismenost. Mi absolutno podpiramo neposredno demokracijo in referendume. Zato bomo z našo podporo imeli že 11.10. dodatne tri referendume”.
Ob tem so poudarili, da rušenja demokracije in norčevanja iz ljudi pa ne podpirajo, saj lahko potem imamo posvetovalni referendum vsak dan, za vsakega funkcionarja posebej, od politike do upravljanja gospodarskih družb. “Kakšen mislite, da bi bil rezultat referenduma “a naj se ukine Levica?”. Ali pa “a naj Luka Mesec naredi 20 sklec?” Volitve potem lahko odpravimo in preidemo v totalitarni sistem. Če kdo ne glasuje po volji totalitarcev, jih bomo odstavili”, so še dodali.
Tudi pravna stroka v tem vidi nesmisel
Da je razpis takšnega referenduma, kot so si ga zamislili v opozicijskih strankah, nesmiseln, sicer meni tudi pravna stroka. Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec je za naš portal povedal, da je “smisel posvetovalnega referenduma dobiti sporočilo oziroma mnenje ljudstva o tistem, o čemer se lahko ljudstvo na koncu neposredno z naknadnim referendumom izreka, se pravi o zakonih”. “Spraševati ljudstvo o stvareh, o katerih se ne more izrekati, je pa popolnoma nesmiselno.”
Če po njegovih besedah dopustimo referendum o tem vprašanju, ki je sicer tehnično mogoč, potem je to precedens, ki odpira vrata zlorabam. “Samo predstavljamo si lahko, kaj bo sledilo. Referendum o razrešitvi ministrov, predsednika vlade… Vsakokratna opozicija bo predlagala referendum o vsakem članu vlade, ko jim ne bo povšeči,” je med drugim dal vedeti Zobec (več tukaj). Daleč od tega, da je Zobec edini, ki je nenaklonjen tovrstnemu manevru. Ustavni pravnik in pravni filozof dr. Andraž Teršek je denimo za portal Zanima.me dal vedeti, da tovrstna pobuda “predstavlja popolno nerazumevanje in hudo odstopanje od namena posvetovalnega referenduma in vodi v razvrednotenje in degradacijo tega ustavnega in zakonskega instituta”. Kot pravi, se mu zdi zadeva “tako absurdna, da sploh ni več smešna”. “Poskus, da bi se o takih idejah pogovarjali resno, potiska človeka v odpoved intelektualnemu dostojanstvu. Pomislim na besedo “butalizem”,” je med drugim izpostavil.
A. H.