“Na ceno surove nafte pa nimajo prav nobenega vpliva. Oni lahko regulirajo karkoli hočejo, toda Arabci jim nafte enostavno ne bodo prodali po ‘njihovi’ ceni, to so čiste sanje”, politični analitik Tomaž Štih odgovarja Levici glede regulacije energentov. Obenem še izpostavlja, da smo ogromno vlagali v razne “obnovljive vire energije”, kar so nam svetovale razne “švedske najstnice”, namesto v drugi blok nuklearke, ki je resnično zelena naložba.
“Nujno je, da država pravočasno in odločno ukrepa. Zahtevamo regulacijo cen električne energije, zemeljskega plina in naftnih derivatov ter uvedbo nadzora nad energetskim sektorjem. V ta namen sklicujemo skupno nujno sejo odborov, pristojnih za infrastrukturo in socialne zadeve,” so prepričani v stranki Levica, kjer so še prepričani, da če bomo prepuščali gorivo, elektriko in ogrevanje prostemu trgu, bo to pomenilo zaslužke za izbrance in visoke položnice za vse ostale, najkrajšo pa bodo potegnilo 254 tisoč članov gospodinjstev, ki že zdaj živijo pod pragom tveganja revščine.
Tudi po 300-odstotna nihanja cen na mednarodnih trgih so dokaz, da je potrebno iztrgati energetiko prostemu trgu in finančnim špekulacijam ter jo organizirati okoli dejanskih potreb ljudi in družbe. “Energija za potrebe ljudi, ne dobičke!” so še prepričani v Levici. Za mnenje glede tega, kaj to dejansko pomeni za nas in za državo pa smo povprašali računalničarja, ekonomista in političnega analitika Tomaža Štiha: “Pomembni sta dve stvari: prvo je to, da želijo regulirati nekaj, kar je tako ali tako državno, Petrol je državen, vse elektrarne so državne, in če bi oni res želeli že karkoli narediti imajo kontrolni delež v vseh teh podjetjih. 75 let si izmišljujejo, da smo lastniki podjetij in da jih lahko nadziramo, sedaj pa bi sprejemali zakone.”
Slednje se sprejema tudi, če nismo lastniki nobenega podjetja, in sicer na teritoriju države. “Zakaj smo bili potem ves ta čas lastniki podjetja in so nam morali lagat, da bo to pomagalo, če sedaj ne pomaga?” Druga stvar pa je ta, da cene energentov, ki jih sami proizvajamo, lahko določajo, cen energentov, ki so kupljeni od Arabcev, pa ne morejo. Oni si lahko zmislijo, da bo imela nafta takšno in takšno ceno, toda cena nafte je vsota surove cene nafte, predelave, marže in davka. In vse, na kar imajo vpliv, je vpliv na maržo, ki je relativno nizka, in na davek, ki je ogromen. “Na ceno surove nafte pa nimajo prav nobenega vpliva. Oni lahko regulirajo kar hočejo, samo Arabci jim nafte enostavno ne bodo prodali po ‘njihovi’ ceni, to so čiste sanje.”
Verjetno pa bi deloma lahko pomagali z regulacijo cen elektrike in samo tistih virov, ki jih mi dejansko nadziramo.” Za visoke cene energentov pa je več razlogov. Med drugim so se OPEC in Rusija dogovorili, da ne bodo “preveč” črpali fosilnih goriv, potrebno pa je poudariti tudi dejstvo, da je bila lanska zima zelo huda in s tem velika poraba rezerv. Treba pa je omeniti tudi to, da smo namesto, da bi vlagali v vire energije, ki bi nam pocenili energijo, da bi jo imeli veliko, smo šli vlagati v obnovljive vire energije, ki niso tako učinkoviti. “In sedaj imamo posledično, za velika vlaganja v preteklih desetletjih, zelo malo rezultatov. Drugi blok jedrske elektrarne bi bil zagotovo rešitev za Slovenijo. Jedrska energija je najbolj zelena energija od vseh!”
In tu so ne nazadnje še špekulativni nakupi. Skratka, veliko je vzrokov za višanje cen energentov, eden izmed njih pa je tudi ta “zelena norost”. Vlagalo se je milijarde v vire, za katere se je izkazalo, da niso dovolj zanesljivi. In ko bi morala cena energije vedno bolj padati, ker bi je bilo vedno več, če bi vlagali v vire, ki so dobičkonosni, pa se je rajši vlagalo v neke ideološko obarvane zadeve, ki so jih svetovale neke švedske najstnice, umetniki, filozofi in danes imamo takšen rezultat.
Domen Mezeg