Švedska je postala dežela leve migrantske distopije. Nasilje migrantskih tolp je postalo vsakodnevna rutina. Ljudje vedno bolj kupujejo samoobrambno zaščito. Pomenljivo – tamkajšnja policija poziva k prepovedi nošenja neprebojnih jopičev civilistom.
Naraščajoče število Švedov kupuje zaščitno opremo, medtem ko tolpe novačijo mlade ob porastu nasilja po vsej državi. Policija je na jugu Švedske pozvala k prepovedi nošenja neprebojnih jopičev civilistom, za katere pravijo, da jim ni prostora zunaj vojnih območij, saj povzročajo strah v skupnostih.
Povedali so, da vse več otrok in mladih, vključno z mlajšimi od 15 let, v mestih nosi zaščitne jopiče, saj kriminalne skupine še naprej privabljajo mlajše generacije.
Policiji trend ni všeč
Podporniki neprebojnih jopičev pravijo, da ti zaščitijo tiste, ki jih nosijo, pred poškodbami. Toda Patrik Andersson, vodja obveščevalne službe policije v južnem okrožju Skåne, ki vključuje mesto Malmö, je pozval k prepovedi prodaje telovnikov zasebnikom.
“Kdo potrebuje neprebojne jopiče? Varnostniki in policisti jih potrebujejo za svoje delo. Ne verjamemo, da jih morajo nositi kriminalci,” je dejal in dodal: “Trend se širi po vsej Švedski.” Neprebojni jopiči ne sodijo v švedsko družbo. “Ne sodijo v nobeno državo, razen če so v vojni,” je prepričan.
Več streljanja v glavo
Dejal je, da je nošenje neprebojnih jopičev povzročilo več streljanja v glavo. “Kar smo lahko videli pri nas, ko so začeli uporabljati jopiče, ko so nameravali koga ubiti, so namesto tega merili v glavo,” je dodal.
Dejal je, da so brezrokavniki, ki novi lahko stanejo do 10.000 kron (okrog 800 evrov), postali tudi statusni simbol, ki se uporablja za označevanje povezanosti s tolpo in državljane spodbuja, naj se bojijo drug drugega. Dodal je, da se je njihova uporaba razširila iz velikih mest, kot je Malmö, drugod po državi, in pozval, naj policija dobi pooblastila za njihovo zaplembo.
Toda sredi nenehnega nasilja tolp – samo januarja in februarja je bilo na Švedskem potrjeno 30 streljanj, v katerih so bile ubite štiri osebe, osem pa ranjenih – ni soglasja o zaščitnih jopičih.
Trenutno potrebni nujnejši ukrepi
Mattias Forssten, policijski načelnik okrožja Sörmland, zahodno od Stockholma, je za televizijsko postajo SVT povedal, da so trenutno potrebni “nujnejši ukrepi” za boj proti nasilju z orožjem, kot je uvedba prepovedi zaščitnih jopičev.
Nasilje skupin ostaja v ospredju nacionalnih razprav z vse večjo zaskrbljenostjo zaradi mladosti otrok, vpletenih vanj. Obstajajo težave z domačimi eksplozijami, povezanimi s skupinami.
V ponedeljek zvečer sta v nekaj urah v Stockholmu odjeknili dve eksploziji. Prva je v Lidingöju poškodovala hišo in ranila dve osebi. Druga, v Farsti, je poškodovala pet oseb.
Švedski pravosodni minister Gunnar Strömmer je v ponedeljek v Bruslju podpisal sporazum s francoskim notranjim ministrom Géraldom Darmaninom, s katerim sta sklenila večje sodelovanje na področju organiziranega kriminala. Prejšnje sodelovanje med državama – vključno s komunikacijo prek storitve šifriranih sporočil EncroChat – je privedlo do “stotine aretacij”.
“Novi sporazum bo okrepil našo skupno sposobnost preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja hudih kaznivih dejanj, kot sta tihotapljenje mamil in trgovina z orožjem, z učinkovitejšo izmenjavo informacij in okrepljenim sodelovanjem,” je dejal Strömmer.
Švedska postaja zibelka evropskega gangstrstva
Gangstersko streljanje in bombni napadi, ki so prizadeli največja švedska mesta, so se razširili v tišja predmestja in mesta, kar je omajalo njen sloves varne in miroljubne države.
V gozdu Uppslands-Bro so avgusta našli mrtvega 14-letnega dečka, od januarja pa je bilo več streljanj in bombnih napadov na hiše in stanovanja.
“Grozno je. Zbudile so nas eksplozije v soseski in to je strašljivo,” pravi 42-letna Anna Petterson, ki živi v Brou in ima tri otroke. “To je nekaj, česar se zavedamo, o čemer veliko govorimo in se tega bojimo.”
Švedska je že več let evropsko žarišče streljanj in bombnih napadov, povezanih s tolpami. Toda pred kratkim se je nasilje premaknilo onkraj ranljivih mestnih območij z nizkimi dohodki in policija pravi, da je eden od razlogov ta, da člani tolp vse pogosteje napadajo sorodnike tekmecev. Detektivi domnevajo, da so nekatera najnovejša nasilja organizirali kriminalni voditelji s sedežem v drugih državah, vključno s Turčijo in Srbijo.
Do leta 2023 je bilo v streljanju ubitih več kot 50 ljudi, eksplozij pa je bilo več kot 140. Lani je v orožnem nasilju umrlo več kot 60 ljudi, kar je največ v zgodovini. “Kar se je začelo kot oboroženo nasilje med mladimi tolpami, ki so želele braniti svoje ozemlje, se je spremenilo v začaran krog trgovine s strelnim orožjem in nasilja z orožjem,” pojasnjuje Nils Duquet, raziskovalec strelnega orožja s Flamskega mirovnega inštituta v Bruslju.
“Tudi tolpe so dozorele in niso več samo ulični kriminalci, ampak so pogosto povezane tudi s kriminalci na višji ravni.”
Med mrtvimi so tudi nedolžni mimoidoči
Septembra sta bila moška, stara 70 in 20 let, ubita v streljanju v pubu v Sandvikenu na osrednjem Švedskem, pravkar diplomirani 24-letni učitelj pa je umrl v eksploziji tik pred univerzitetnim mestom Uppsala.
Vse bolj jasno postaja, zakaj so se Švedi na zadnjih volitvah odločili za desno vlado.
I. K.