Švedska vlada je zadolžila več organov, da zabeležijo primere beguncev, ki potujejo v svoje matične države, kar je praksa, ki jo je minister za migracije Johan Forssell opisal kot spodkopavanje integritete azilnega sistema.
Pobuda, ki jo vodi švedska agencija za migracije v sodelovanju s policijo in švedskimi veleposlaništvi, si prizadeva okrepiti uveljavljanje predpisov o statusu prebivanja in zaščite ob zaskrbljenosti, da se številni tisti, ki zaprosijo za azil v skandinavski državi, vračajo v državo izvora na počitnice.
Pobegnili iz države, zdaj gredo nazaj na počitnice
“Če imaš azil, ker si pobegnil iz države, je čudno, če potuješ nazaj v to državo. To bi lahko pomenilo, da ni več razlogov za zaščito ali da so bili podani napačni podatki,” je dejal Forssell. Medtem ko ima Agencija za migracije že pristojnost za preklic dovoljenj v takih primerih, je namen nove naloge izboljšati izmenjavo informacij in vzpostaviti jasnejše postopke. O rezultatih teh prizadevanj naj bi vlada poročala do naslednjega poletja.
Razprava se je okrepila, potem ko je raziskava podjetja Novus leta 2022, ki jo je naročil spletni časopis Bulletin, razkrila, da je 79 odstotkov beguncev na Švedskem dopustovalo v državah izvora. Nekdanja ministrica za migracije Maria Malmer Stenergard je pred tem izrazila zaskrbljenost zaradi primerov, ko so posamezniki odpotovali nazaj kmalu po prejemu azila.
Nobenih omejitev potovanja, a mednarodna zaščita se lahko odvzame
Na Švedskem za begunce, ki so dobili dovoljenje za stalno prebivanje, ni nobenih omejitev za potovanje nazaj v domovino. Status begunca pa se lahko odvzame, če se izkaže, da oseba ne potrebuje več mednarodne zaščite.
Forssell je priznal možnost revizije pravil, kot je štiriletno obdobje, zaradi katerega je preklic dovoljenja za prebivanje večji izziv. Čeprav je opozoril, da ni takojšnjih načrtov za zakonodajne spremembe, je zavrnil, da bi to “izključil” v prihodnosti.
“Gre za zaščito legitimnosti azilnega sistema in zagotavljanje pravičnosti,” je poudaril Forssell.
I. K.