V Svetu za zaščito svobode govora, ustanovljenem v okviru Zbora za republiko (ZzR) so si zadali nalogo, da si bodo prizadevali, da lahko vsakdo javno izrazi mnenje, stališče in širi ideje skladno s svojim svetovnim nazorom, ne da bi se pri tem bal, da bi ga oblast zaradi njegovih besed preganjala. A je žal v tem trenutku v Sloveniji realnost ravno nasprotna, pravijo.
“Vsakodnevno se bolj ali manj javno izpostavljeni posamezniki zaradi izrečenih ali zapisanih besed srečujejo z medijskim pogromom in vladnimi grožnjami, ki se mestoma spremenijo v kazenski pregon. Mlada država se tako spreminja v močvirje, kjer zaudarja po enoumju, kjer so dovoljene samo uradne razlage stvari in dogodkov, ki prihajajo s “slonokoščenih stolpov”; vsako odstopanje od tega je lahko nemudoma označeno za “sovražni govor”, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik Sveta za zaščito svobode govora Jože Biščak.
V Sloveniji Ustava RS ščiti posameznika pred zlorabami vsakokratnih oblastnikov. Žal se 39. člen Ustave, ki posamezniku brez kančka dvoma zagotavlja svobodo “izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja”, ne upošteva več ali pa se razlaga Ustave prilagaja pravnemu in zakonodajnemu novoreku, ki temelji na “viktimizaciji”, torej vnaprejšnji podelitvi statusa žrtve določenim skupinam ljudi z namenom, da bi se zaščitile pred kakršno koli kritiko in izražanjem negativnih mnenj o njihovem delovanju. To ne pomeni samo nevarnosti za svobodo govora, ampak za svobodo nasploh, so zapisali v sporočilu za javnost.
Mediji so brez dvoma eden od temeljev nadzora oblasti in svobode govora. Po definiciji branijo svobodo izražanja in širijo vladajočim tudi nevšečne ideje. Nova zakonodaja svobodno delovanje medijev še bolj regulira in jih omejuje. Še posebej je strašljiv predlagani 34. člen Zakona, ki državnemu uradniku (inšpektorju za medije) daje pristojnost, da mediju naloži, da mora v 24 urah odstraniti vsebino, ki se njemu zdi sporna, menijo v Svetu. “To ni samo poseg v svobodo govora in svobodno uredniško presojo, ampak tudi v ustavnopravno varovano pravico do prostega razpolaganja z zasebno lastnino. V Svetu bomo predlagani zakon še podrobno preučili, že zdaj pa je jasno, da si država s tem zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države. V svobodnih in demokratičnih družbah država ali vsakokratna Vlada RS nima nikakršne pravice preprečiti ali omejiti svobode izražanja, še posebej pa ne posegati v delovanje medijev.”
V Svetu bodo tudi v letu 2024 nadaljevali s svojim glavnim prizadevanjem – da lahko vsakdo izrazi in pove svoje mnenje in stališče.
Sara Kovač