fbpx

Analiza evropskih volitev: Padec sredinskih blokov na račun krepitve obeh polov, velika zmaga trde desnice na Poljskem, Madžarskem in Italiji

Matteo Salvini in Viktor Orban. Foto: twitter

Na evropskih parlamentarnih volitvah, ki so se končale v nedeljo, 26. maja 2019, so mnogi imeli razlog za slavje. Proevropske stranke so zadržale večino, medtem ko so se evroskeptične stranke okrepile. Vseeno pa gre v skupnem seštevku za pirovo zmago, saj prinaša še bolj razdrobljen Evropski parlament, katerega delovanje bo posledično trpelo.

Stranke, ki se nagibajo h krepitvi vezi znotraj EU, so v EU parlamentu uspele zadržati dvotretjinsko večino. Volilna udeležba na letošnjih evropskih volitvah je bila v primerjavi z udeležbo iz leta 2014, ko je znašala 42,61 odstotka, občutno višja. Znašala je 50,95 odstotka.

Na evropskih volitvah je letos slavila Evropska ljudska stranka (ELS) s 23,8 odstotka glasov, na drugem mestu so z 20 odstotki glasov Socialdemokrati (S&D), s 14,2 odstotka sledijo liberalci (ALDE), z 9,3 odstotka Zeleni, s 7,7 odstotka Evropski konservativci in reformisti (ECR), s 7,7 odstotka Evropa narodov in svobode (ENF), s 7,5 odstotka Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD) in s 5,1 odstotka Združena evropska levica (GUE/NGL). 0,9 odstotka glasov so dobili neodvisni poslanci, 3,7 odstotka pa preostale stranke.

Za primerjavo; na volitvah pred petimi leti je ELS osvojila 29,4 odstotka glasov, S&D 25,4 odstotka glasov, ECR 9,3 odstotka, ALDE 8,9 odstotka, Evropska levica 6,9 odstotka, Zeleni 6,7 odstotka in EFDD 6,4 odstotka glasov. Trenutni rezultati kažejo, da bo 179 mest v EU parlamentu imela ELS, 150 jih bo pripadlo S&D, v ALDE jih bodo dobili 107, Zelenim pripada 70 mest, v ECR bodo dobil 58 mest, ravno tako v ENF, EFDD bo imel 56 mest v EU parlamentu, Levičarjem pripada 38 mest, neodvisni kandidati so si izborili 7 mest, preostale stranke pa 28.

https://twitter.com/carlbildt/status/1132701967879270406

Nemško nezadovoljstvo z veliko koalicijo Angele Merkel je drago stalo tako CSU kot tudi nemške Socialdemokrate (SPD). Na njihov račun so profitirali Zeleni, ki so se prebili na drugo mesto, svoj rezultat pa so ravno tako v primerjavi z volitvami 2014 močno izboljšali tudi v desni AfD. Z 28,7 odstotka je na prvem mestu koalicija sestrskih CDU in CSU, z 20,7 odstotka sledijo Zeleni. SPD je nabral 15,6 odstotka, AfD 10,8 odstotka, Levica 5,4 odstotka, FDP 5,4 odstotka, Partija 2,4 odstotka, Svobodni volivci 2,1 odstotka, Stranka zaščite okolja in živali 1,4 odstotka in preostali 7,5 odstotka.

V Franciji, kjer so evropske volitve predstavljale svojevrsten referendum o francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu, je slavil Nacionalni zbor Marine Le Pen. Le Penova je iz tega razloga že zahtevala predčasne parlamentarne volitve. Na prvem mestu je s 23,5 odstotka glasov Nacionalni zbor, z 22,5 odstotka sledi Macronova Naprej republika, nato s 13,1 odstotka zeleni v EELV. Nekdaj močni desnosredinski Republikanci so na četrtem mestu, nato pa sledi levosredinsko zavezništvo socialistov in zelenih s 6,4 odstotka glasov. Demokratični socialisti so osvojili 6,3 odstotka glasov, 3,4 odstotka so prejeli v desni DLF, 16,6 odstotka pa so si porazdelile druge stranke.

V Združenem kraljestvu je prišlo do absolutnega potopa konservativcev, ki so zabeležili najslabši volilni rezultat v zadnjih 185 letih. Theresa May je iz tega razloga že v petek vsa v solzah najavila svoj odstop. Nekateri bi rekli, da nekaj let prepozno. Z 31,7 odstotka glasov je slavila stranka Brexit Nigela Faragea. Z 18,6 odstotka sledijo liberalni demokrati, s 14,1 odstotka so na tretjem mestu Laburisti, Zeleni so uspeli zbrati 11,1 odstotka glasov ter zgolj 8,7 odstotka britanski konservativci. Sledijo še nekdaj močni UKIP s 3,6 odstotka (njihovi glasovi so šli k Brexitu), SNP s 3,4 odstotka, Change UK z 2,8 odstotka glasov in preostale stranke s 6 odstotki.

Na Madžarskem je z 52,3 odstotka vseh glasov slavil Fidesz premierja Viktorja Orbana, Daleč na drugem mestu je s 16,2 odstotka Demokratična koalicija socialnih liberalcev (DK), z 9,9 odstotka sledi Momentum in s 6,7 odstotka madžarski Socialisti. Skrajno desni Jobbik je nabral zgolj 6,4 odstotka glasov, medtem ko so Zeleni prejeli 2,2 odstotka. 6,3 odstotka glasov je šlo preostalim strankam.

V Italiji je zmagovalka volitev s 33,6 odstotka glasov Liga notranjega ministra Mattea Salvinija. Na drugem mestu so z 23,5 odstotka glasov socialdemokrati iz Demokratične partije, s 16,7 odstotka sledi Gibanje 5 zvezd. Na četrtem mestu je desnosredinska Naprej Italija nekdanjega premierja Silvia Berlusconija, ki je osvojila 7,8 odstotka glasov, s 5,8 odstotka glasov sledi Italijanska bratovščina, nato s 3,4 odstotka liberalci iz +Evropa in z 1,9 odstotka Italijanska levica. Preostale stranke so si razdelile 7,3 odstotka vseh glasov.

Po trenutnem štetju so na Švedskem zmagali vladajoči Socialdemokrati s 23,6 odstotka glasov. Sledijo domnevno desnosredinski Zmerneži s 16,8 odstotka glasov, na tretjem mestu pa so s 15,4 odstotka desni Švedski demokrati. Slednji so na zadnjih evropskih volitvah osvojili 9,7 odstotka glasov, tako da gre za velik skok. Na četrtem mestu so z 11,4 odstotka glasov Zeleni, z 10,8 odstotka pa sledijo Centristi. Za njimi so z 8,7 odstotka Krščanski demokrati, nato sledita s 6,7 odstotka Levica in s 4,1 odstotka glasov Liberalna stranka. 2,5 odstotka glasov so si razdelile preostale stranke.

Na Poljskem je s 43,1 odstotka slavila vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS), z 38,4 odstotka pa sledi koalicija opozicijskih strank. Na tretjem mestu je s 6,7 odstotka pomladna stranka socialdemokratov, na četrtem pa se je s 6,2 odstotka glasov znašla Konfederacija nacionalistov, ki jo vodi Janusz Korwin-Mikke. Na petem mestu je desničarsko gibanje Kukiz’15, ki ga vodi punk-rocker Paweł Kukiz, 1,8 odstotka glasov pa so si razdelile preostale stranke.

Ivan Šokić