fbpx

Avstrija kot prva evropska država prepovedala radikalno islamistično skupino Muslimanska bratovščina

Sebastian Kurz (Foto: epa)

Potem ko so se Rusija, Egipt, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Bahrajn odločili, da radikalno islamistično skupino Muslimanska bratovščina zakonsko razglasijo za teroristično organizacijo, se je za prepoved njenega delovanja odločila tudi sosednja Avstrija.

Avstrijski parlament je prejšnji teden sprejel nov protiteroristični zakon, ki Muslimanski bratovščini prepoveduje izvajanje dejavnosti znotraj meja države, s tem je Avstrija postala prva evropska država, ki je prepovedala radikalno islamistično skupino.

Do sprejema nove zakonodaje, ki predstavlja zadnji niz prizadevanj ekokonservativne vlade Sebastiana Kurza za zajezitev islamskega ekstremizma, prihaja osem mesecev po tem, ko je islamistični terorist med streljanjem v avstrijski prestolnici umoril štiri ljudi in ranil triindvajset drugih, poroča pariška revija Marianne.

V skladu z novim zakonom je bila Muslimanska bratovščina uvrščena na seznam organizacij, ki so povezane z “versko motiviranim zločinom”. Poleg prepovedi delovanja organizacije bodo po novem zakonu osumljenci izvedbe teroristične dejavnosti po izpustitvi izsledeni s pomočjo elektronskih zapestnic za gležnje, imami, ki opravljajo verske obrede, pa se bodo morali registrirati pri vladi. Za posameznike, ki bodo spoznani za krive zaradi posedovanja ali širjenja literature islamistične skupine ali promocije njenih simbolov in sloganov, bo zagrožena globa v višini 4 tisoč evrov in enomesečna zaporna kazen.

Mogoč je odvzem avstrijskega državljanstva
Tistim, ki so bili spoznani za krive kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, je od sedaj naprej mogoče naložiti, da se morajo distancirati od družbenih okolij, kot so verske institucije in radikalna družbena gibanja, ki so prispevale k njihovi radikalizaciji. Novi zakon tudi določa, da se dvojnim državljanom, ki so obsojeni na račun hudih kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, lahko odvzame avstrijsko državljanstvo.

Odločitev Avstrije za sprejetje nove zakonodaje je naletela na ostre kritike posameznikov in skupin, naklonjenih mednarodnemu sunitskemu islamističnemu gibanju, ki so ga Rusija, Egipt, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Bahrajn že označili za teroristično organizacijo. Ümit Vural, predsednik islamske verske oblasti v Avstriji (IGGÖ), je ostro nasprotoval novemu zakonu in zatrdil, da dejansko institucionalizira diskriminacijo muslimanov. “Vlada želi na podlagi avstrijskih muslimanov doseči manjše politične dosežke in prikriti lastne neuspehe,” je dejal Vural.

Foto: epa

Država predstavlja enega finančnih središč na celini
Že dolgo časa Avstrija predstavlja eno glavnih utrdb Muslimanske bratovščine v Evropi in eno od finančnih središč na celini za politični islam. Privrženci Hassana al-Banne, egiptovskega ustanovitelja Muslimanske bratovščine, so svoja prva evropska omrežja vzpostavili v šestdesetih letih v Gradcu, glavnem mestu južne avstrijske dežele Štajerske. V istem desetletju je Youseff Nada, eden glavnih finančnih strategov bratovščine, v Gradcu z denarjem iz “mošnjička za vojno” ustanovil več mlekarn.

Po smrtonosnem terorističnem napadu novembra lani – le nekaj dni preden je kancler Sebastian Kurz napovedal zakone, ki bi omogočali kazenski pregon tistih, ki propagirajo politične islamske ideologije – so avstrijske oblasti izvedle vrsto racij, usmerjenih na posameznike in organizacije, za katere menijo, da so materialno podpirali Muslimansko bratstvo in organizacije Hamasa. V racijah, z imenom Operacija Luxor, so preiskali več kot 60 rezidenc in aretirali 30 posameznikov. Tisti, ki so bili aretirani, naj bi bili vpleteni v dejavnosti pranja denarja, financiranja terorizma in ustanavljanja terorističnega združenja. Tedaj je državni tožilec v Gradcu ugotovil, da so nekaterim osumljencem zamrznili bančne račune in finančno premoženje, da lahko organi pregona izsledijo denarne tokove, ki so “lahko pomembni za samo financiranje terorizma”, poroča Remix News.

Nina Žoher