Azerbajdžanska vojska je napadla tri armenske položaje s topništvom in droni velikega kalibra. Vojaške sile Azerbajdžana so uničile dva protiletalska raketna sistema tipa S-300 v lasti armenske vojske.
Azerbajdžansko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da je bil razlog za napad poskus obsežne armenske sabotaže. Armenija in Azerbajdžan sta že desetletja v sporu zaradi Gorskega Karabaha, ki de iure pripada Azerbajdžanu, de facto pa je samostojna država, ki pa je ne priznava nobena druga država, poroča Polska Agencja Prasowa.
Celo Armenija ga ne priznava. Območje sicer nadzirajo etnični Armenci. Najbolj krvavi spopadi za Gorski Karabah so se odvijali v letih 1988–1994. Do hujših napetosti je prišlo tudi leta 2020, ko je preminilo več kot šest tisoč oseb. Do mirovnega sporazuma je prišlo po šestih tednih bojev po posredovanju Rusije.
Po mirovnem sporazumu je bil Azerbajdžanu povrnjen nadzor nad obsežnimi območji Gorskega Karabaha, ki so ga nadzirali s strani Armenije podprti separatisti. Rusija pa je na območju namestila okoli dva tisoč pripadnikov svojih “mirovnih sil”. Poročali pa smo tudi o kratkotrajnem azerbajdžansko-armenskem spopadu v začetku avgusta letos.
Na armenski strani je padlo 49 vojakov, boji še vedno potekajo
V spopadu je prišlo tudi do manjšega števila žrtev. V bojih, ki so med državama izbruhnili s ponedeljka na torek, pa je umrlo 49 armenskih vojakov. Azerbajdžan je prav tako sporočil, da je prišlo do žrtev, vendar točno število ni znano. Državi se za zadnji obračun medsebojno obtožujeta. Boji še vedno potekajo.
Domen Mezeg