V okolici Bahmuta so Ukrajinci v beg poslali ruske sile, ki so izpostavljene vedno večjim notranjim sporom vojaškega vodstva. Britanci so medtem Kijev opremili z raketami dolgega dosega, ki bi Ukrajincem omogočile izvajanje napadov v ruskem zaledju. Odštevajo pa se tudi zadnji dnevi pred ukrajinsko protiofenzivo.
Po devetih mesecih »klavnice« v Bahmutu je prišlo do prvih večjih premikov v okolici mesta, kjer je bila vse od jeseni koncentrirana večina bojevanja med ruskimi in ukrajinskimi vojaškimi silami. Ukrajinskim silam je z uspešnim protinapadom uspelo pregnati večje število ruskih enot iz predmestja obleganega mesta na vzhodu države, medtem ko v samem mestnem središču divja boj za posamezne dele mesta, saj tako eni kot drugi nimajo vzpostavljenega nadzora nad zapuščenim mestom. Po poročanjih naj bi ukrajinske sile zasedle pomembne strateške točke v okolici mesta in imajo tako zagotovljeno dostopnost do mesta in tudi pregled nad terenom z višjih položajev.
Bahmutski protinapad
Ukrajinska vojska pa je tudi osvobodila več položajev na severu in jugu Bahmuta in tako razrahljala pritisk okoli mesta, ki so ga Rusi že skoraj popolnoma obkolili, a jim kroga okoli mesta, ki bi prekinil dovoz čet in opreme na fronto, ni uspelo skleniti. Po poročanjih ukrajinskih in ruskih virov so se ruske sile po uspešnem protinapadu Kijeva, ki naj bi ga bilo po ruskih podatkih izvedlo več kot tisoč ukrajinskih mož in štirideset tankov, pognale v beg. Jevgenij Prigožin, ki poveljuje moskovskim plačancem skupne Vagner, je ob tem obtožil rusko vojsko, da je kriva za njihov umik, saj jim niso zagotovili primerne podpore, in znova označil rusko vojaško vodstvo za nesposobnega. To pa ustvarja nove razdore in upad morale med ruskimi silami, kjer so odnosi med zloglasno skupino Vagner, ki velja za Putinovo elitno vojaško enoto, in rusko redno vojsko že dolgo skrhani.
Nove zahodne rakete
Medtem ko porazi v okolici Bahmuta predstavljajo hud moralni udarec za moskovske sile, katerih glavni cilj je bila prav osvojitev obleganega mesta, ukrajinske sile dobivajo nov zagon. Dodatna moralna spodbuda za Kijev pa je tudi dostava britanskih raket dolgega dosega tipa Storm Shadow. Te rakete imajo trikrat večji doseg kot drugi raketni sistemi zahodnih zaveznikov, s katerimi je zdaj opremljena ukrajinska vojska. To pa seveda Kijevu omogoča, da cilja ruske tarče za frontnimi črtami. Dosegli bi lahko tudi tarče na okupiranem Krimu in celo ruskem ozemlju, kar predstavlja nov mejnik v vojni, saj je po novem ogroženo tudi rusko zaledje, kjer se lahko njihove sile pripravljajo na svoje vojaške premike. To pa tudi pomeni, da bi Kijev lahko končno izvedel oziroma je že začel izvajati dolgo napovedovano spomladansko protiofenzivo.
Zelenski potrebuje še malo časa
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski medtem pravi, da je kljub prvim večjim premikom od lanske jeseni in izboljšanju vremenskih razmer na terenu treba še malo počakati s protiofenzivo. Kijev naj bi bil namreč z zdajšnjo vojaško pomočjo zmožen izvesti večji vojaški premik, a bi bila cena z vidika ukrajinskih življenj previsoka.
Zelenski je izpostavil, da še vedno čakajo na večje število oklepnih vozil in tankov, ki z Zahoda prihajajo postopoma v manjših količinah. Začetek protiofenzive, ki bi bila lahko po mnenju vojaške stroke tudi odločilna, tako ostaja skrivnost. Ukrajinci sicer naslednjega vojaškega premika ne vidijo kot usodnega žeblja v ruski krsti, a se zavedajo, da je uspeh nujen, saj bi se ob neuspehu na bojišču in potencialni zamrznitvi konflikta zahodna vojaška pomoč v prihodnje zmanjšala.
Arian Sajovic