Glede na to, da je splošno znano, da se na Kitajskem, še posebej na jugu države, v poletnih mesecih soočajo s hudimi poplavami, ne čudi, da je bilo marsikomu nenavadno, ker se nihče od predstavnikov najvišjega organa Komunistične partije Kitajske – stalnega komiteja politbiroja, ni pojavil na poplavljenih območjih, da bi se na lastne oči prepričal o nastali škodi. Ljudje so se tako pričeli spraševati: “Kje vendarle so? Čemu ne pridejo? So morda zaskrbljeni za lastno varnost? Ali so preprosto pozabili na svoje dolžnosti in obveznosti?”
Xinhua, medij v službi komunistične partije, je 17. julija objavil novico, da je kitajski predsednik Xi Jinping vodil srečanje komiteja, kjer so razpravljali o tem, kako nadzirati poplave in nuditi pomoč pri nastalih nesrečah. Glede na to, da sporočilo za javnost ni vsebovalo nikakršne slike ali pa posnetka srečanja, obstaja predvidevanje, da je šlo v bistvu kar za virtualni sestanek. To pritrjuje poročanjem, da naj bi v luči drugega vala novega koronavirusa številni najvišji predstavniki Komunistične partije Kitajske ušli iz Pekinga nekam na varno. Iz sporočila je bilo razbrati, da je bilo na sestanku govora tudi o drugih stvareh, več podrobnosti pa ni bilo razkritih.
Sodeč po navedbah kitajskega komentatorja profesorja Zhang Tianliang iz kolidža Fei Tian so se vodilne figure komunistične partije znašle v paniki. Zmedeni so namreč okrog zaostritve odnosov ZDA-Kitajska in se soočajo z notranjimi konflikti. Zagotovo so njihovi pogovori nanesli na temo, kaj storiti, če bi se njihov na videz popoln “Načrt o zapustitvi potapljajoče ladje” izjalovil čez noč na račun nedavne poteze ZDA okrog kitajskega konzulata in drugih držav.
Gre za zelo pretkan načrt
Za kaj se sploh gre pri “Načrtu o zapustitvi potapljajoče ladje”? Že leta 2016 je kitajski učenjak Chen Yongmiao v enem izmed člankov razkril, da ima komunistična partija načrt, kako potapljajočo ladjo zapustiti, še prej pa pokrasti dovolj denarja in se ga prenesti na varna mesta v tujini, da bodo lahko še naslednje generacije uživale v ekstravagantnem življenju. Iz tega razloga naj bi člani Komunistične partije Kitajske ožemali svoje državljane. Ko gre za tujino, je odnos seveda povsem drugačen, saj se zavedajo, da je potrebno vzpostaviti dobre stike z državami, kamor se bodo napotili, da bodo tam deležni ugodnih pogojev za bivanje.
Povod za načrt iz časa serije demonstracij po državi
Leta 2017 se je glede omenjenega načrta razpisal tudi kitajski bloger, ki je izdal tudi nekaj podrobnosti. Povod za načrt naj bi predstavljale demonstracije na Trgu nebeškega miru 1989, kjer je šlo za serijo demonstracij s strani delavcev, študentov in intelektualcev, ki so se zavzeli za večjo politično in družbeno svobodo, ki so bile naposled zatrte s strani Kitajske ljudske armade. Preden so se tanki napotili na ulice Pekinga, je tedanji voditelj Komunistične partije Kitajske Deng Xiaoping pripravil dva načrta. Načrt B, rezervni načrt, je bil, da če Dengu zaradi kakršnega koli razloga ne bo uspelo, bi nemudoma zapustil Peking. Več posebnih letal je v zahodnem predmestju Pekinga čakalo na vzlet in polet proti Pakistanu. V zrakoplov je bilo naložena večja količina zlata in ameriških dolarjev. Za vsak slučaj je bila v stanju pripravljenosti tudi flota mornarice.
Ker so bile demonstracije uspešno zatrte, do izvršitve rezervnega načrta seveda ni prišlo. Kljub temu pa je seznanitev z načrtom razjezila druge visoke voditelje v partiji. Z namenom, da bi z njimi sklenil kompromis, je Deng na izvršni seji osrednjega svetovalnega odbora komunistične partije, kjer so sedeli najbolj vplivni člani, leta 1991 predlagal vzpostavitev “Načrta o zapustitvi potapljajoče ladje”. Po tem sestanku je bila ustanovljena tajna pripravljalna skupina za tajno izvedbo načrta.
Za lažjo izvedbo načrta ustanovili banko in na pomembne položaje nastavili prave ljudi
Osnovne elemente načrta so sestavljali: denar, ljudje in poti. Za te namene je bila leta 1994 ustanovljena Kitajska razvojna banka. Z istim namenom je prišlo do številnih pomembnih finančnih ukrepov in tako imenovanih reform. Še posebej pomembno je bilo, da se izbere izbere tiste prave ljudi, bi bodo zasedali visoke položaje in izvajali posebne operacije, kjer se načeloma žrtvuje določene dele z namenom ohranitve celote. Gre za sposobnost preživetja ali nagon preživetja. V praksi to pomeni, da je imela Komunistična partija načrt, da bo žrtvovala določene člane, če bo potrebno, da s tem omogoči preživetje najbolj vidnih članov. Yongmiao je poročal, da bi v primeru pobega vidnih predstavnikov prišlo do uničenja vseh nevarnih dokumentov, evakuirane pa bi bile tudi njihove celotne družine. Na ta način bi bilo tako poskrbljeno za nekaj nadaljnjih generacij.
Ogromno denarja so za lastne potrebe nezakonito prenesli iz Kitajske
V zadnjih treh desetletjih je partija sistematično izvajala ta načrt. Leta 2012 so podatki partije, ki so prišli v javnost, razkrili. da ima kar 90 odstotkov članov centralnega komiteja sorodnike in otroke, ki so se že preselili v tujino. Ena izmed kitajskih revij je leta 2017 razkrila, da je milijon vodilnih (senior) članov partije, katerih družine so že zapustile Kitajsko, s tem pa je iz Kitajske preneseno tudi njihovo premoženje. Leta 2012 je tink tank s sedežem v Washingtonu razkril poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je kitajsko gospodarstvo v obdobju 2000–2011 na račun nezakonitih finančnih odlivov izgubilo kar 3,79 bilijona ameriških dolarjev.
Poročilo tudi navaja, da so bili nezakoniti odlivi – prihodki od kriminala, korupcije in utaje davkov – v veliki meri posledica trgovine s pranjem denarja. Izvajanje tehnike nepravilnega izdajanja računov je skupaj nanesla znesek v višini 3,2 bilijona ameriških dolarjev ali 86,2 odstotka celotnega odliva nezakonitega kapitala v preučenem obdobju. Do tovrstnega izdajanja računov pride, ko na primer kitajsko podjetje izvozi blago v ZDA vrednosti 1000 ameriških dolarjev, kupec v ZDA pa plača le 800 ameriških dolarjev in izda račun kitajskemu podjetju v vrednosti 800 dolarjev. Medtem pa se preostalih 200 dolarjev naloži neposredno na bančni račun posameznika v ZDA. Na ta način pri pranju denarja izgine 200 dolarjev, denar pa postane nezakonito pridobljen. Glede na to, da je skupni uvoz in izvoz Kitajske po letu 2012 povprečno povečal za 6 odstotkov letno, je profesor Tianliang je prepričan, da se je med leti 2012-2019 iz Kitajske izmuznilo približno 4,255 bilijona ameriških dolarjev. V zadnjih 20 letih je tako na podlagi napačnega izdajanja računov in izvajanja drugih oblik pranja denarja iz Kitajske izginilo kar 8,83 bilijona dolarjev. Če pa še poleg upoštevamo še druge kanale za prenos sredstev, potem skupni znesek znaša kar 10 bilijonov dolarjev!
Z namenom ohranjanja vpliva Komunistična partija Kitajske že desetletja sistematično prepričuje Kitajce, da bi izginotje partije Kitajsko pognalo v kaos, za ljudi pa naj bi to pomenilo veliko trpljenje. Kakorkoli, dejstvo je, da ko je prišlo do razpada Sovjetske zveze, ni prišlo tudi do kolapsa Evrope. Tianliang je prepričan, da če bi se po razpadu partije nezakonito izvožen denar vrnilo nazaj Kitajcem, bi lahko to pomembno pripomoglo k stabilizaciji kitajskega gospodarstva ob pomiku v postkomunistično ero.
Nina Žoher