Preživela žrtev pokola na Trgu nebeškega miru: “Kitajska komunistična partija je danes eksistenčna grožnja celemu svetu”

Kitajska komunistična partija, (Foto: epa)

Ob 31. obletnici pokola na Trgu nebeškega miru v Pekingu, ko je svoja življenja za svobodo in demokracijo žrtvovalo na tisoče kitajskih študentov, se je oglasil eden izmed preživelih v tem masakru, ki je posebej izpostavil nevarnost Kitajske za sodobni svet. Živimo namreč v vse bolj globaliziranem svetu, ki ga ta država s svojimi digitalnimi in drugimi rastočimi potenciali vse bolj ogroža. V zadnjih mesecih pa je kitajska komunistična partija s svojimi lažmi in prikrivanjem v začetni fazi pandemije novega koronavirusa močno ogrozila ves svet. Zaradi njenega ravnanja se je namreč pandemija tako zelo razširila in ogrozila zdravje in življenja številnih ljudi. Lahko le upamo, da bo Kitajska nekoč stopila na pot demokracije, ki jo je ubral sosednji Tajvan in svet rešila pred grozečo globalno komunistično diktaturo. 

Fengsuo Zhou, ki je preživel pokol na Trgu nebeškega miru na Kitajskem leta 1989, je na predvečer 31. obletnice teh tragičnih dogodkov ves svet, v luči dogajanja povezanega s pandemijo novega koronavirusa, opozoril na to, da Kitajska zanj predstavlja eksistenčno nevarnost. To dokazuje že dejstvo, da je Peking skušal za vsako ceno prikriti resnost epidemije novega virusa v njenem začetnem stadiju. Prav zaradi prikrivanja kitajske komunistične partije pa se je virus bliskovito razširil po vsem svetu. Zhou je sicer tudi ustanovitelj organizacije Humanitarna Kitajska. Ob tej priložnosti je posebej poudaril, da je svet, dokler na Kitajskem vlada takšna komunistična partija, obsojen na to, da se tragična zgodba izpred let ponovi, poroča Breitbart News.

Kombinacija kitajskega totalitarnega sistema, globalizacije in digitalnih potencialov ne more soobstajati z univerzalnimi vrednotami, ki smo jih sprejeli za svoje. Pandemija se je po njegovem prepričanju pripetila prav zato, ker je kitajska oblast prikrivala dejansko zdravstveno stanje, kar se ne bi zgodilo, če bi imeli na Kitajskem svobodo govora. Glede dogodkov na Trgu nebeškega miru pa je znano, da so kitajske čete krvavo zatrle študentske proteste, in sicer 4. in 5. junija 1989. Demonstranti so si sicer iskreno prizadevali za demokracijo, svobodo govora, svobodni tisk pa tudi za druge svoboščine. Ob tem je še posebej škandalozno to, da je podrobnosti glede teh krvavih dogodkov, komunistična partija, skušala obdržati v tajnosti, vendar pa se kljub temu ocenjuje, da je bilo umorjenih na tisoče študentov.

Trg nebeškega miru, pokol. (Foto: wikimedia commons)

Kitajska pa je v zadnjem času preganjala tudi zdravnike, ki so v začetnem stadiju pandemije izpostavili nevarnost novega koronavirusa. Ob tem preživeli navaja primer zdravnika Dr. Li Wenlianga, ki je spoznal, da se novi virus obnaša podobno kot SARS in glede tega obvestil svoje najbližje ter prijatelje, oblasti pa so ga ob tem cenzurirale. Pozneje je za posledicami okužbe tudi preminil, še mesece pozneje pa je po vsem svetu umiralo  ogromno število ljudi okuženih s koronavirusom, ki se uradno imenuje SARS CoV-2. Administracija Donalda Trumpa je sicer že kritizirala Peking, ker je dopustil, da se je novi koronavirus tako močno razširil po svetu in prizadejal tolikšno škodo, pri čemer je zločinsko sodelovala celo Svetovna zdravstvena organizacija.

Peking, namesto da bi svetovno javnost obvestil glede nevarnosti novega koronavirusa, raje preganjal žvižgače
Peking pa je ob tem zgolj finančno sankcioniral in zaprl vse žvižgače, ki so skušali javnost opozoriti pred nevarnostjo novega virusa, kar je le spodbudilo širjenje že omenjenega virusa in povečalo škodo. Tako Kitajska, ki je sicer rojstni kraj koronavirusa kot tudi že omenjena zdravstvena organizacija, pa obtožbe zavračata. Prav zato je že konec maja Trump napovedal prekinitev ameriškega financiranja te organizacije, saj je pri svojem pristopu do pandemije odpovedala na celi črti. Ob tem gre izpostaviti dejstvo, da ta svetovna organizacija prejme največ finančnih sredstev prav od ZDA. Trump pa je obenem tudi preprečil, da bi Kitajska ukradla podatke iz raziskave v zvezi z razvojem novega cepiva in zdravljenja Covid-19.

Spominska žalna slovesnost na Tajvanu ob obletnici pokola na Trgu nebeškega miru (Foto: epa)

Tajvan pa je pripravljen pomagati Kitajski, če se bo ta komunistična država odločila razviti demokracijo in okrepiti človekove pravice,” je lansko leto pred obletnico pokola na pekinškem Trgu nebeškega miru dejala tajvanska predsednica Tsai Ing-wen. Na otoku se sicer vrstijo pozivi, naj se Peking pokesa za pokol in poda na pot demokracije. Tsaijeva je dejala, da sta bila tako incident na Kitajskem leta 1989 kot incident leta 1979 v tajvanskem Kaohsiungu ključna dogodka za državi, a sta privedla do različnih zaključkov. Podobno kot nasilno zatrtje prodemokratičnih protestov na Trgu nebeškega miru so tudi v tajvanskem mestu leta 1979 v času izrednih razmer, nasilno zatrli prodemokratične proteste.

Žalna slovesnost v Hong Kongu ob obletnici pokola na Trgu nebeškega miru (Foto: epa)

Žan Novak