fbpx

Ameriški delavski razred znova ogrožen: Biden odprl vrata množičnemu priseljevanju!

Migranti iz Hondurasa. (Foto: epa)

Novi predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden na veliko odpravlja politiko svojega predhodnika s pomočjo tako imenovanih izvršilnih ukazov. S tem odpira vrata množičnemu priseljevanju. Ameriškemu delavskemu razredu se pod novo administracijo ne obeta nič dobrega.

Vse preteklo leto je ameriška (in ne le ameriška) desnica napovedovala, da bo Joe Biden, če bo izvoljen, lutka v rokah levo liberalne kabale, “debelih mačkov” z Wallstreeta in skorumpirane globoke države. Opozorila niso zalegla, na volišča je prišlo premalo ljudi, tako da so operativci globoke države lahko zmanipulirali volitve in v Ovalni pisarni Bele hiše je Donalda Trumpa zamenjal kot novi predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden. Izkazalo se je, da so bila opozorila še kako resnična. Novi predsednik Biden je, takoj ko je vstopil v Belo hišo, odšel v Ovalno pisarno, kjer ga je na predsedniški mizi že čakal kup izvršilnih ukazov, ki so mu jih pripravili njegovi sponzorji. Tako rekoč v prvi uri na predsedniškem položaju je podpisal kar 17 izvršilnih ukazov, katerih namen je razmontirati večino Trumpove politike zadnjih štirih let. Pri tem bo najbolj “gor plačal” ameriških srednji razred pa tudi “modrim ovratnikom”, tj. delavskemu razredu, se ne bo godilo nič bolje. Najbolj so navdušeni seveda wallstreetski špekulanti, šefi multinacionalk, državni dobavitelji in levo liberalne nevladne organizacije, ki se nadejajo poplave proračunskega denarja. Mediji so kakopak navdušeni, kar prehitevajo se, kateri bi bolj sluzavo poročal. Nenadoma ni v ZDA nobenih problemov in kontroverznosti. Celo te ne, da je Biden na svoji prvi predsedniški novinarski konferenci javno nahrulil novinarja hiše AP, edinega, ki si je novemu predsedniku drznil postaviti neprijetno vprašanje.

Dotok cenene delovne sile
Biden je torej takoj po nastopu svoje funkcije podpisal sedemnajst izvršilnih ukazov in kar trije se nanašajo na vprašanje migracij. Biden je napovedal konec financiranja graditve zidu ob južni meji ZDA in korenito zmanjšanje obmejnega nadzora. Hinavsko je tudi napovedal odpravo ločevanja družin ilegalnih migrantov in “zapiranja otrok v kletke”, za kar so mediji in “kritična javnost” obtoževali Trumpa, čeprav je to prakso uvedla Obamova administracija, v kateri je bil Biden podpredsednik, se pravi človek številka dve. Ta nova politika skupaj z napovedano sprostitvijo legalnega priseljevanja je doživela odobravanje ameriške trgovinske zbornice.

Foto: epa

Le-ta je seveda navdušena nad pritokom cenene delovne sile, ki je pripravljana delati za drobiž, polega tega pa tudi na črno, saj ilegalni migranti pač ne morejo dobiti redne službe. Če ta uvoz “nizkoplačane konkurence” kombiniramo z napovedmi o izgubi delovnih mest zaradi nove okoljevarstvene politike, ki jo prihajajoča administracija tudi napoveduje (za začetek je Biden z izvršilnim ukazom ustavil graditev plinovoda Keystone, kar bo ob kruh spravilo okoli 80 tisoč delavcev) in napovedanim dvigom davka na dohodek ter socialnih prispevkov s 37 na 52 odstotkov (obdavčitev dobička korporacij naj bi se dvignila precej manj, z 21 na 28 odstotkov), potem se ameriškemu delavskemu razredu ne piše nič dobrega.

Odpiranje vrat islamistom
Z izvršilnim ukazom je Biden tudi odpravil prepoved priseljevanja iz nekaterih islamističnih držav, v katerih islamistične teroristične skupine rekrutirajo največje število pripadnikov. Ta ukrep je nekoliko izboljšal varnostne razmere v ZDA, je pa nekoliko pokvaril posle wallstreetskih globalistov v islamskem svetu. Odprava te prepovedi bo torej te odnose izboljšala, kar pa se terorističnih bomb tiče, pa te tako ali tako ne pokajo v ograjenih in zastraženih predmestnih soseskah, kjer prebiva wallstreetska elita.

Legalizacija ilegalcev je lahko dvorezen meč
Tretji izvršilni ukaz glede migracij pa naj bi omogočil pot do državljanstva za ilegalne migrante, ki so že v ZDA. Njihovega natančnega števila nihče ne ve, spodnja meja je pri enajst milijonih ljudi, zgornja pa naj bi dosegala 22 milijonov, čeprav strokovnjaki priznavajo, da so se lahko pri zgornji meji tudi ušteli za »nekaj milijonov« v eno ali drugo stran. Podelitev državljanstva ilegalcem je sicer nekaj, kar demokrati zadnji dve desetletji neprestano obljubljajo tako tedaj, ko so na oblasti, kot v opoziciji, a nikoli ne uresničijo. Republikanci na drugi strani ves ta čas kričijo, da gre za zahrbten način, s katerim si namerava demokratska stranka zagotoviti desetine milijonov zvestih  in hvaležnih volivcev. Vendar zadeve niso tako preproste, saj bi jih drugače med Obamovo vladavino demokrati tudi uresničili. Problem za demokrate je v tem, da večina ilegalcev prihaja iz Latinske Amerike in so v osnovi precej konservativni. Večinoma verni katoličani, z močnimi družinskimi vrednotami in nenaklonjeni močni centralni državni oblasti. Večina jih je namreč zapustila svojo domovino prav zaradi avtokratskih režimov, pa naj bodo to desni ali levi.

Migrantska karavana
Vsekakor pa te napovedi spodbujajo priseljevanje v Združene države Amerike in tako se je v Srednji Ameriki spet formirala migrantska karavana. Takšne karavane so se v preteklosti že formirale; gre za pohod migrantov iz srednjeameriških držav proti ZDA, ko se karavani na poti pridružujejo novi in novi migranti in upajo, da bo množica tako ali drugače prisila

Tijuana (Foto: epa)

ameriške oblasti, naj odprejo mejo in jim omogočijo vstop. Letošnja karavana, ki je začela svojo pot v Hondurasu, je prispela do meje z Gvatemalo, kjer pa so jih za zdaj zablokirale tamkajšnje varnostne enote. Seveda države, ki ležijo na poti karavan, niso niti najmanj navdušene nad povodnjo, ki prečka njihove meje, zdaj v času pandemije kitajskega virusa pa še toliko manj. Izkazalo se je namreč, da so v karavani tudi okuženi, zato so gvatemalske oblasti nastopile precej odločno. Okoli četrtina karavane se je vrnila nazaj, nekaj sto migrantov je nameščenih v azilnih centrih, drugi pa skušajo nadaljevati pot. Mehika, ki je naslednja država na poti karavane, je že napovedala, da ne namerava dopustiti vstopa na svoje ozemlje, polega tega pa namerava »locirati« organizatorje in jih pozapreti.

Letošnja migrantska karavana je sicer še obvladljiva, saj je relativno maloštevilčna; gre za kakšnih 9 do 10 tisoč migrantov. A prve poteze Bidnove administracije bodo nedvomno spodbudile nove migrante, tako da lahko v naslednjih mesecih pričakujemo precej večje karavane, morda celo sto tisoče migrantov, ki se bodo valile proti Združenim državam Amerike.

Bogdan Sajovic