“Ne želimo sodnikov, ki pripadajo politiki. Želimo sodnike, ki pripadajo Ustavi”, so jasni v Društvu sodnikov porotnikov Slovenije. Njihov predsednik Peter Hartman predlaga nov način izbire ustavnih sodnikov, ki bi prispeval k zmanjšanju političnega vpliva ter povečanju preglednosti in strokovnosti ter večjemu zaupanju državljanov v Ustavno sodišče RS.
V samem uvodu v društvu opominjajo, da se od časa do časa v javnosti postavi vprašanje, ali so posamezni ustavni sodniki bolj levi ali bolj desni. “Že samo dejstvo, da se o članih Ustavnega sodišča govori na tak način, bi nas moralo skrbeti”, poudarjajo in opominjajo, da najvišje sodišče v državi ni parlament. “Ustavni sodniki niso predstavniki političnih strank in ne bi smeli biti izbrani zato, ker so blizu eni ali drugi politični opciji. Njihova naloga je varovati Ustavo Republike Slovenije, človekove pravice in temeljne svoboščine vseh državljanov – tudi takrat, ko njihova odločitev ni všeč oblasti ali opoziciji”, so jasni.
Menijo, da je v luči situacije napočil čas, da pride do resnega razmisleka o spremembi sistema izbire ustavnih sodnikov. Ob tem pa pravijo, da njihovega cilja ne predstavlja to, da bi eno politično stran zamenjala druga. “Naš cilj je, da bi politični vpliv na izbiro ustavnih sodnikov čim bolj zmanjšali.”
Človek je lahko pristranski
Ker je lahko vsak človek pristranski, v društvu menijo, da je potreben sistem, ki bi prispeval k omejitvi pristranskosti. “Vsak človek ima svoja prepričanja, izkušnje, poznanstva in interese. Tudi najbolj pošten človek je lahko pri odločanju nezavedno pristranski. Zato ni dovolj reči, da bomo ustanovili “neodvisno strokovno komisijo”,” so prepričani in dodajajo, da se nemudoma pojavi vprašanje: kdo bo izbral člane te komisije in kdo bo zagotovil, da bodo res neodvisni? “Če jih bo izbrala politika, smo problem samo prestavili iz ene sobe v drugo. Zato predlagamo sistem, v katerem ne bi bilo mogoče, da bi ena politična stranka ali posamezen politik sam določil ljudi, ki bodo odločali o kandidatih”, so jasni.
Naklonjeni uporabi umetne inteligence
Najprej bi bila potrebna objava javnega razpisa za vsako prosto mesto ustavnega sodnika, nato pa bi se prijavljene kandidate ocenjevalo na podlagi kriterijev, ki bi bili vnaprej določeni in javni, kot so: pravne izkušnje, strokovno znanje, poznavanje ustavnega prava in človekovih pravic, kakovost strokovnega dela, integriteta, neodvisnost in morebitni konflikt interesov. Menijo, da bi bila za objektivno preverjanje ustrezna uporaba umetne inteligence, saj ne želijo slepo zaupati človeku. “Ne tako, da bi računalnik odločal, kdo bo ustavni sodnik. To bi bilo nesprejemljivo. AI bi bila dodatno orodje za preverjanje in primerjavo kandidatov po vnaprej določenih kriterijih. Vsi kandidati bi bili obravnavani po enakih pravilih. Sistem bi moral biti javno preverljiv, njegova metodologija znana, njegovo delovanje pa neodvisno nadzorovano”, pa ob tem dodajajo.
V primeru, da bi se odločitev človeške komisije razlikovala od ocene, ki jo je podal sistem, bi bilo komisiji naloženo, da svojo odločitev javno in obrazloženo pojasni. Izpostavljajo, da se s tem umetne inteligence ne bi postavilo nad človeka. “Ravno nasprotno: uporabili bi jo kot dodatno varovalko pred tem, da bi človek zaradi političnih, osebnih ali drugih razlogov nekoga neupravičeno postavil v prednostni položaj.” Ob tem pa opominjajo, da tudi za umetno inteligenco ni mogoče trditi, da je popolnoma nepristranska, iz tega razloga pa je nujen tudi nadzor. “Toda če imamo možnost uporabiti več različnih mehanizmov preverjanja, zakaj bi se zanašali samo na presojo posameznikov?”
Vzpostavili bi javni bazen strokovnjakov
Izbor članov komisije pa predstavlja bistvo njihovega predloga. Menijo, da ne bi bilo prav, da bi na imenovanje komisije vplivala vlada, ena politična stranka ali druga politična institucija. Predlagajo, da bi se najprej vzpostavil javni bazen strokovnjakov, ki bi se lahko potegovali za članstvo v komisijah. “Tudi ti kandidati bi bili javno preverjeni po vnaprej določenih kriterijih. Razkrite bi morale biti njihove strokovne reference, morebitne politične funkcije, povezave in konflikti interesov”, dodajajo.
Člane komisije pa bi se v skladu z njihovim predlogom iz preverjenega strokovnega bazena izžrebalo. “Komisija bi bila rotirajoča. Za vsak nov postopek izbire ustavnega sodnika bi se izbrala nova sestava.” Žreb se jim zdi primeren zato, ker želijo preprečiti, da bi nekdo rekel: “Jaz bom določil, kdo bo sedel v komisiji.” “Če nihče ne more vnaprej določiti, kdo bo izžreban, je tudi možnost političnega vplivanja bistveno manjša”, so prepričani in dodajajo, da bi bilo treba člane komisije, preden bi začeli z delom, preveriti glede konfliktov interesov. “Če bi bil nekdo neposredno povezan s kandidatom, bi moral biti iz postopka izločen.” Kot pravijo, vzpostavitev sistema, v katerem noben posameznik, stranka ali institucija ne bi imela popolnega nadzora nad postopkom, predstavlja njihov namen.
Predlagajo tudi posebno demokratično varovalko. “Predsednik oziroma predsednica Republike Slovenije bi lahko imel oziroma imela pristojnost izbire ustavnih sodnikov izmed strokovno preverjenih kandidatov, vendar samo pod zelo strogim pogojem. Na neposrednih predsedniških volitvah bi moral oziroma morala dobiti najmanj 50 odstotkov glasov vseh volilnih upravičencev Republike Slovenije”, izpostavljajo in dodajajo, da nimajo v mislih 50 odstotkov tistih, ki pridejo na volišča, ampak 50 odstotkov vseh volilnih upravičencev. V primeru, če bi bilo v državi 1.700.000 volilnih upravičencev, bi moral predsednik oziroma predsednica dobiti najmanj 850.000 glasov. “Če bi na volitve prišlo 850.000 ljudi in bi vsi glasovali za istega kandidata, bi bil pogoj dosežen. Če bi na volitve prišlo vseh 1.700.000 volilnih upravičencev in bi kandidat dobil 900.000 glasov, bi bil pogoj prav tako dosežen. Če pa bi na volitve prišlo milijon ljudi in bi kandidat dobil 600.000 glasov, pogoj ne bi bil dosežen, čeprav bi prejel 60 odstotkov glasov udeležencev.” Posebna pristojnost predsedniku oziroma predsednici bi bila torej dana, ko bi bila izkazana izjemno široka neposredna podpora celotnega volilnega telesa.
Predlog ni usmerjen proti levici niti proti desnici
Med pojasnili, zakaj so predlagali tak sistem imenovanja ustavnih sodnikov, izpostavljajo, da je temu tako, ker ne želijo zamenjati enega političnega vpliva z drugim. “Danes je lahko na oblasti ena politična opcija, jutri druga. Če ustvarimo sistem, v katerem lahko katera koli politična opcija obvladuje izbiro ustavnih sodnikov, smo problem ustvarili za vse prihodnje generacije.” Poudarjajo, da iz tega razloga njihov predlog ni usmerjen proti levici, kot tudi ne proti desnici. “Usmerjen je proti političnemu kadrovanju.”
Društvo sodnikov porotnikov Slovenije je prepričano, da mora biti ustavni sodnik sposoben odločiti proti levi vladi, kadar je njeno ravnanje v nasprotju z Ustavo. “Enako pa mora biti sposoben odločiti proti desni vladi. In obratno.” Če se bo po njihovem ustavne sodnike ves čas dojemalo kot “naše” ali “njihove”, bo to privedlo do vedno manjšega zaupanja ljudi v najvišje sodišče v državi. Sami si želijo nasprotno. “Želimo, da bi lahko državljan, ne glede na to, koga je volil, verjel, da bo Ustavno sodišče zaščitilo njegove ustavne pravice. Ne želimo sodnikov, ki pripadajo politiki. Želimo sodnike, ki pripadajo Ustavi.”
Priznavajo, da njihov predlog ni popoln, a noben sistem ni. Toda zagovarjajo prepričanje, da je pomembno, da se gre v iskanje sistema, v katerem bi bilo politično vplivanje čim težje. “Zato predlagamo kombinacijo javnega razpisa, jasnih kriterijev, tehnološkega preverjanja, javnosti postopka, preverjanja konfliktov interesov, naključnega izbora članov komisije in močne neposredne demokratične legitimnosti predsednika oziroma predsednice republike. Tak sistem bi bilo treba urediti z ustrezno spremembo ustavne ureditve in o njem opraviti široko javno razpravo”, navajajo.
Ne trdijo, da bi bilo nujno, da se njihov predlog sprejme v celoti, si pa želijo, da bi se o predlogu in drugih možnih rešitvah začelo resno razpravljati. “Kajti vprašanje ni, ali bo Ustavno sodišče bolj levo ali bolj desno. Vprašanje je, ali bo dovolj neodvisno, da bo lahko varovalo Ustavo tudi takrat, ko bo moralo reči “ne” tistim, ki imajo politično moč.” Iz tega razloga v društvu predlagajo, da se gre v gradnjo sistema, v katerem ne bo pomembno, kdo je koga politično podprl. “Pomembno mora biti samo: Kdo je najbolj strokoven? Kdo je najbolj integriteten? Kdo je najbolj neodvisen? In kdo bo znal varovati Ustavo Republike Slovenije – tudi takrat, ko bo to najtežje? Ne levi. Ne desni. Neodvisni. To morajo biti ustavni sodniki Republike Slovenije”, še pravijo.
Ž. N.