Ford in General Motors sta razkrila zvišanje cen za svojo serijo električnih vozil ravno v času, ko naj bi bil v senatu sprejet Bidnov zakon o zmanjševanju inflacije, ki vključuje davčne olajšave za električna vozila.
Ford se izgovarja na “znatno povečanja materialnih stroškov in drugih dejavnikov” in napoveduje zvišanje med 6.000 in 8.500 ameriških dolarjev za svoja električna vozila. F-150 Lightning Pro, na primer, bo naprodaj za 46.974 dolarjev – kar je za 7 tisoč dolarjev več od 39.947 dolarjev, kolikor so zaračunali za lanski model. GM je prav tako prejšnji mesec povečal stroške svojega električnega Hummerja za 6250 dolarjev.
Zvišanja cen so sumljivo podobna 7.500 ameriškim dolarjem davčne olajšave za nova električna vozila, ki so vključena v 740 milijard dolarjev vreden zakon o zmanjšanju inflacije, ki trenutno čaka na podpis predsednika Joeja Bidna. Zakonodaja predvideva skupno 369 milijard dolarjev za boj proti “eksistencialni krizi podnebnih sprememb”, je pisalo v vnaprej pripravljenem tekstu, ki ga je iz teleprompterja prebral Biden.
“Zakon lajša podnebno krizo in krepi našo energetsko varnost, ustvarja delovna mesta za proizvodnjo sončnih panelov, vetrnih turbin in električnih vozil v Ameriki z ameriškimi delavci. Vsako leto znižuje stroške energije družin za več sto dolarjev,” je dejal.
Zdi se, da dvigi cen ne potrjujejo trditev Bele hiše, da bodo davčne olajšave za električna vozila – skupaj z višjimi cenami goriv na črpalkah – pospešile sprejemanje obnovljive energije v Združenih državah. “Višja kot je cena fosilnih goriv, več koristi bodo imeli tisti, ki imajo dostop do električnih vozil,” je prejšnji mesec trdil minister za promet Pete Buttigieg pred člani odbora za promet in infrastrukturo.
Po podatkih uprave za energetske informacije je nacionalna povprečna cena bencina znašala 2,38 dolarja za galono, ko je Biden prevzel položaj, do začetka ruske invazije na Ukrajino pa se je povečala na 3,53 dolarja za galono. Cene so v začetku junija presegle 5 dolarjev za galono, preden so se v ponedeljek znižale na 3,96 dolarjev za galono, poroča AAA.
Toda Buttigieg je novembra trdil, da Američanom, ki kupujejo električna vozila, “nikoli več ne bo treba skrbeti za cene goriva”.
“Ljudje, ki bodo imeli največ koristi od lastništva EV-jev, so pogosto prebivalci podeželja, ki prevozijo največje razdalje do mest in mestni prebivalci s premalo oskrbo na območjih, kjer so cene bencina višje in dohodki nižji. Ti porabijo največ goriva,” je dejal Buttigieg v intervjuju za MSNBC. “Z električnimi vozili bi največ pridobili. To so prav tisti prebivalci, ki niso bili vedno povezani z električnimi vozili, na katera se gleda kot na nekakšno luksuzno blago.”
Študija ekonomistov v šoli Wharton na univerzi v Pennsylvaniji je odkrila, da bo zakon o zmanjševanju inflacije v naslednjih dveh letih “zelo rahlo povečal inflacijo” in “zatem znižal inflacijo”, pri čemer se obe oceni “statistično ne razlikujeta od nič, kar kaže na nizko zaupanje, da bo zakonodaja kakor koli vplivala na inflacijo” kljub visoki ceni za proračun.
Zakon o zmanjševanju inflacije bo zagotovil tudi 80 milijard dolarjev za zaposlitev 87.000 novih zaposlenih v davčni upravi. V pismu komisarju davčne uprave Charlesu Rettigu je ministrica za finance Janet Yellen obljubila, da bo financiranje agenciji pomagalo “izboljšati storitve za davkoplačevalce” in “povečati pravičnost v davčnem sistemu“.
Z grozo pričakujemo, kaj se bo zgodilo, ko bo inflacijo z bencinom začela gasiti naša socialistična vlada. Po napovedih sodeč je videti, da se bo problematike začela lotevati podobno kot Bidnova administracija – z deljenjem denarja prek olajšav, subvencij in umetnega višanja socialnih transferjev, hkrati pa z višjimi davki in nižjimi plačami.
Andrej Žitnik